Institucijam ni uspelo obvarovati ljudi, politični voditelji, ki so zanikali znanstvene ugotovitve, pa so spodkopali zaupanje javnosti v zdravstvene ukrepe, navajajo.
Ljubljana, 8. maja – Statistični urad Slovenije je pred dnevom Evrope objavil zanimive statistične podatke, ki kažejo, kako pisana družina držav je EU. V Sloveniji povprečno na kvadratnem kilometru živijo 103 prebivalci, po številu prebivalcev se uvršča med manjše države, slovenski otroci družinsko gnezdo zapustijo več kot desetletje za Švedi. Dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, je namenjen praznovanju miru in enotnosti v Evropi in hkrati služi spominu na začetek nastajanja Evropske unije. Na ta dan leta 1950 je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman pozval evropske države, naj združijo svojo proizvodnjo premoga in jekla. Povezava je pozneje prerasla v današnjo EU. Francija je po površini največja država članica unije in meri kar 633.000 kvadratnih kilometrov, Malta pa je s 135 kvadratnimi kilometri najmanjša, zato ni presenetljivo, da je obenem najgosteje poseljena država članica EU s kar 1450 prebivalci na enem kvadratnem kilometru. Finska je najredkeje poseljena, saj na kvadratnem kilometru povprečno živi le 18 prebivalcev. Slovenija se po gostoti poselitve uvršča na sredino, povprečno na enem kvadratnem kilometru živijo 103 prebivalci. Največ prebivalcev v EU ima Nemčija Na začetku leta 2020 je v EU živelo 447,3 milijona prebivalcev. Največ jih je živelo v Nemčiji (83,2 milijona) najmanj pa na Malti (0,5 milijona), kar pomeni, da ima Nemčija 160-krat več prebivalcev kot Malta. Slovenija se je z 2,1 milijona prebivalcev uvrstila med manjše države članice; manj prebivalcev so imele le Latvija, Estonija, Ciper, Luksemburg in že omenjena Malta. Po podatkih za leto 2020 je razlika med pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu na Malti, kjer je ta najvišja (82,6 leta), in v Bolgariji, kjer je najnižja (73,6 leta), devet let. Otroci, rojeni v letu 2020 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo živeli 80,6 leta. Mladi Hrvati gredo stežka od doma Članice EU se zelo razlikujejo po povprečni starosti prebivalcev ob doseganju pomembnih življenjskih mejnikov. Mladi na Švedskem se iz skupnega gospodinjstva s starši odselijo povprečno pri šestnajstih letih (moški pri 16,1 leta, ženske pri 16,3 leta), na Hrvaškem pa povprečno 16 let kasneje (moški pri 34,0 leta, ženske pri 30,9 leta). V Sloveniji se moški za ta korak odločijo povprečno pri 28,6 leta, ženske pa dve leti prej, pri 26,3 leta. Slovenci še daleč od povprečnega BDP v Evropi Bruto domači proizvod je na prebivalca najvišji v Luksemburgu, kjer je leta 2020 znašal 101.640 evrov. Prebivalci Luksemburga so si leta 2019 lahko kupili 35 odstotkov več blaga in storitev kot vsi ostali prebivalci EU. Najnižji BDP imajo v Bolgariji, kjer znaša 8750 evrov. V letu 2020 je bruto domači proizvod na prebivalca v Sloveniji znašal 22.010 evrov, kar je približno 7000 evrov manj od povprečja v EU. Stopnja brezposelnosti v starostni skupini 15-74 let je bila v EU-27 v letu 2019, torej pred začetkom epidemije covida-19, 6,7-odstotna, najnižja v zadnjih 20 letih. V letu 2020 je bila malo višja, 7,1-odstotna. Najvišja je bila v Grčiji (16,3-odstotna), najnižja pa na Češkem (2,6-odstotna). V Sloveniji je bila petodstotna. Nižjo od te so imeli v šestih državah članicah.
Seattle – Bill in Melinda Gates sta v ponedeljek vsak na svojem računu na Twitterju hkrati naznanila, da se po 27 letih zakona sporazumno razhajata.
Ameriška Agencija za napredne obrambne projekte (darpa), ki je del Pentagona, je po poročanju televizije CBS razvila poseben mikročip, ki se ga vstavi človeku pod kožo in lahko zazna prisotnost novega koronavirusa oziroma covida-19 tudi pri nekom, ki ne kaže simptomov.
New York, 3. marca – V okviru skupne študije so znanstveniki iz Irske, Velike Britanije in Nemčije zbrali podatke, ki kažejo na resno oslabitev pretoka morja v Atlantskem oceanu okoli poldnevnika. Ta tok, bolj znan kot Zalivski tok, je pomemben poganjalec vodnih mas svetovnih oceanov in pomembno prispeva k porazdelitvi toplote med hladnimi in toplimi predeli sveta. Že prejšnje raziskave so dokazovale, da je Zalivski tok, ki začenja pot v Mehiškem zalivu in potuje ob vzhodni obali ZDA proti Evropi, v času od 50. let prejšnjega stoletja oslabel za približno 15 odstotkov. Nova študija, objavljena v reviji Nature Geoscience, pa kaže, da se ta sprememba ni zgodila v okviru naravnih nihanj, temveč predstavlja trajni trend. “Prvič smo združili celo vrsto prejšnjih raziskav,” je pojasnil Stefan Rahmstorf, raziskovalec na Inštitutu za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu in pobudnik projekta. Ker se dolgoročne meritve Zalivskega toka izvajajo šele od leta 2004, so znanstveniki preučili tudi podatke iz obstoječih okoljskih arhivov. Sem sodijo denimo podatki o letnicah dreves in oceanskih usedlinah, pregledali so tudi zgodovinske zapise, na primer v starih ladijskih dnevnikih. Vsi ti podatki skupaj, stari do 1600 let, so pokazali, da je bil Zalivski tok vsaj 1000 let razmeroma stabilen. “S koncem male ledene dobe okoli leta 1850 je morski tok začel slabeti, drugi, še bolj drastičen upad pa je sledil sredi 20. stoletja,” so zapisali. Predvidevajo, da je oslabitev Zalivskega toka tesno povezana z globalnim segrevanjem, ki ga povzročajo izpusti toplogrednih plinov. Na to so nakazovale tudi prejšnje raziskave. Dinamiko Zalivskega toka narekujejo razlike v gostoti v oceanu. “Topla in slana površinska voda se premika od juga proti severu, kjer se ohladi in zgosti. Če je dovolj težka, se potopi v globlje oceanske plasti in steče nazaj proti jugu,” na svojih spletnih straneh pojasnjuje inštitut. Vendar pa v severni Atlantik priteka tudi sveža voda, namreč zaradi večjega obsega padavin in taljenja ledu na Grenlandiji, kar ima za posledico zmanjšanje slanosti in gostote vode, to pa pojasnjuje oslabitev Zalivskega toka. Posledice bi lahko bile resne za ljudi na obeh straneh Atlantika, opozarjajo znanstveniki. Medtem ko Zalivski tok običajno potiska vodo stran od ameriške celine, bi lahko nadaljnja oslabitev njegove dinamike povzročila dvig morske gladine. V Evropi pa bi ta pojav lahko povzročil ekstremne vremenske dogodke, kot so vročinski valovi in manj poletnih padavin, menijo. (STA)
Haifa/München, 12. februarja – Tisti, ki so bili cepljeni proti covidu-19, imajo ob okužbi z novim koronavirusom manjšo prisotnost virusa v krvi od tistih, ki se niso cepili. To velja že po enem odmerku cepiva, v študiji ugotavljajo izraelski znanstveniki. To pomeni, da so po cepljenju morda manj kužni, pri čemer še ni znano, ali so virusi pri njih sploh nalezljivi. Skupina znanstvenikov z Inštituta za tehnologijo v Haifi je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa preučila laboratorijske teste okoli 5800 okuženih. Med njimi jih je približno polovica prejela prvi odmerek cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, druga polovica pa ni bila cepljena. Pri 1140 ljudeh, ki so bili cepljeni pred 12 do 28 dnevi, je bila prisotnost virusa v krvi tudi do štirikrat manjša kot pri tistih, ki se niso cepili. Clemens Wendtner s klinike Schwabing v Münchnu je po poročanju dpa dejal, da cepivo BNT162b2 posameznika ne ščiti le pred covidom-19 temveč predvidevajo, da pri zadostni precepljenosti prebivalstva lahko pride tudi do zaščite na podlagi čredne imunosti, ki je posledica cepljenja. Vendar pa morajo nadaljnje študije še pokazati, kako dolgo traja tak učinek. Wendtner je ob tem omenil še nekaj odprtih vprašanj. Tako med drugim še ni jasno, ali so virusi, ki so jih potrdili pri cepljenih, sploh nalezljivi. Lahko bi šlo namreč tudi za virusne ovojnice, ki se ne morejo razmnoževati, je pojasnil. (STA)
Begunje na Gorenjskem, 1. februarja – Begunjski Elan je danes na spletnem dogodku predstavil nov inovativni izdelek, prve visoko zmogljive zložljive vsestranske karving smuči na svetu Elan Voyager.
Vzpon globalnega vpliva in moči velikih digitalnih platform v zadnjih letih zahteva odločen in celovit odziv političnih odločevalcev.
Trbovlje – Na trboveljskem dimniku je jeseni zrasla najdaljša umetna plezalna smer na svetu. Težko in atraktivno smer sta preizkusila ena najboljših športnih plezalcev na svetu, Janja Garnbret in Domen Škofic. Kar 360 metrov dolgo mojstrovino postavljalcev Simona Margona in Katje Vidmar jima je uspelo preplezati v drugem poskusu, so sporočili iz freemedia.si. Postavljavca z mednarodno licenco, Margon in Vidmarjeva, sta s svojo ekipo na trboveljskem dimniku postavila najdaljšo umetno plezalno smer v zgodovini, ki je sestavljena iz 13 raztežajev in ocenjena z 8b+. Uporabila sta okoli 800 oprimkov in reliefov, ki so skupaj tehtali preko dve toni. Smer je že jeseni v drugem poskusu uspelo preplezati Garnbretovi in Škoficu, vzpon pa tudi za plezalca njunega kalibra ni bil lahek. Prvi poskus je trajal skoraj 12 ur, a sta vrh dosegla z več padci, zato ni bil uspešen. Drugič sta na vrh dimnika prišla po sedmih urah in pol, vse raztežaje pa sta na koncu uspešno prosto preplezala. Njun poskus na dimniku termoelektrarne v Trbovljah, ki je s 360 metri najvišji dimnik v Evropi, so zabeležile tudi kamere in nastal je 48-minutni dokumentarni film o podvigu, katerega premierna spletna predstavitev je na voljo danes. (STA)
Ljubljana – Eden od najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije Gault&Millau je na današnjem spletnem dogodku razglasil najboljše v Sloveniji za leto 2021. Najboljši šef 2021 je postal Gregor Vračko iz Hiše Denk iz Zgornje Kungote, z nazivom najboljše restavracije, ki so prijele priznanje štiri kuharske kape, pa se je okitilo šest gostiln. Restavracije, ki so prejele štiri kuharske kape, so Ošterija Debeluh iz Brežic, Hiša Denk iz Zgornje Kungote, Restavracija Mak iz Maribora, Restavracija Strelec iz Ljubljane, Hiša Franko iz Kobarida in Gostilna pri Lojzetu, dvorec Zemono iz Vipave. Najboljši natakar oz. sommelier za leto 2021 je postal Grega Repovž iz Gostilne Repovž iz Šentjanža, najboljši slaščičar 2021 pa je Fetiche Patisserie iz Ljubljane. Za najbolj popularno oz. priljubljeno mesto 2021 so razglasili Wine bar Šuklje iz Ljubljana. Šefinja tradicije je postala Mojca Trnovec iz Gostilne Mihovec iz Zgornjih Pirnič, za šefa prihodnosti so imenovali Luko Koširja iz gostilne Grič iz Šentjošta nad Horjulom. Za mladega talenta 2021 so razglasili Leona Pintariča iz gostilne Rajh iz Murske Sobote. Direktorica Gault&Millau Slovenija Mira Šemić je ocenila, da je bilo leto 2020 naporno, a jim je kljub vsemu uspelo poiskati veliko lepih kulinaričnih zgodb. “Nagrade so navdih tudi drugim gostincem in dokaz, da prepoznamo kreativnosti in ustvarjalnost,” je izpostavila. Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je dodala, da priznanja Gault&Millau pomenijo veliko priznanje za slovensko gastronomijo, še posebej v času, ko se slovenski turizem in gostinstvo soočata z največjo krizo v svoji zgodovini. “Razmere so zelo zahtevne in potrebnega bo veliko časa, da si bo panoga opomogla,” je povzela. A danes je po njenih besedah dan za praznovanje. Pred nami je leto, v katerem je Slovenija evropska gastronomska regija. Leto polno izzivov tako po njenem mnenju prinaša tudi priložnosti, da skupaj slovensko gastronomijo povzdignemo na še višjo raven. “Podelitev nagrad je odličen uvod v to gastronomsko obarvano leto,” je ocenila. (STA)
Ljubljana – Na državnem statističnem uradu ocenjujejo, da je bilo letno število umrlih v Sloveniji lani največje po 2. svetovni vojni. Po začasnih podatkih je samo novembra umrlo 3059 prebivalcev ali 89,5 odstotka več kot novembra 2019, rodilo pa se je 1357 otrok ali 11,4 odstotka manj kot novembra 2019, navaja urad. Po začasnih podatkih se je od začetka januarja do konca novembra lani rodilo 16.897 otrok, 20.634 prebivalcev pa je umrlo. Rojenih je bilo v primerjavi z istim obdobjem leto prej 5,3 odstotka manj, umrlih pa 10,2 odstotka več. Mesec z najvišjim številom umrlih je bil do novembra lani januar 2017, ko je umrlo 2425 ljudi. V Sloveniji je tedaj dosegla vrhunec sezonska gripa, ki je bila v zimski sezoni 2016/2017 razširjena po vsej Evropi. Vse do epidemije covida-19 je bil 29. januar 2017 tudi edini dan v zadnjih 20 letih, ko je število umrlih v enem dnevu preseglo sto. Takrat je namreč umrl 101 človek. Po začasnih podatkih je bil november 2020 prvi mesec v zadnjih 20 letih, v katerem je umrlo več kot 3000 prebivalcev. V 18 dnevih tega meseca je umrlo po 100 ali več ljudi na dan. V povprečju sta novembra umrla 102 prebivalca na dan, medtem ko je novembra 2019 povprečno umrlo 54 prebivalcev dnevno. Največ jih je novembra lani umrlo 23. in 26. novembra, in sicer po 123. Teden z največjim številom umrlih novembra lani je bil od 23. do 29. novembra, ko je umrlo 777 prebivalcev. Statistiki ocenjujejo, da je v času od 1. do 20. decembra lani umrlo 2097 prebivalcev, končno število vseh umrlih lani pa bo po njihovih ocenah najvišje letno število umrlih po koncu 2. svetovne vojne. Začasne podatke za december bodo sicer objavili 5. februarja. Presežna umrljivost, torej presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v enakem obdobju, je v prvih 11 mesecih lanskega leta znašala 11,9 odstotka. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo 11,9 odstotka več prebivalcev kot povprečno v enakem obdobju v letih od 2015 do 2019. Število umrlih v posameznem mesecu je lani v primerjavi s povprečji istih mesecev v letih od 2015 do 2019 najbolj izrazito odstopalo v novembru. Umrlo je namreč 89,2 odstotka več prebivalcev kot povprečno novembra v letih med 2015 in 2019. (STA)
Bruselj – Božiček in dedek Mraz v času pandemije covida-19 uživata posebne pravice, tudi v Evropski uniji.