Vzpon globalnega vpliva in moči velikih digitalnih platform v zadnjih letih zahteva odločen in celovit odziv političnih odločevalcev.
Trbovlje – Na trboveljskem dimniku je jeseni zrasla najdaljša umetna plezalna smer na svetu. Težko in atraktivno smer sta preizkusila ena najboljših športnih plezalcev na svetu, Janja Garnbret in Domen Škofic. Kar 360 metrov dolgo mojstrovino postavljalcev Simona Margona in Katje Vidmar jima je uspelo preplezati v drugem poskusu, so sporočili iz freemedia.si. Postavljavca z mednarodno licenco, Margon in Vidmarjeva, sta s svojo ekipo na trboveljskem dimniku postavila najdaljšo umetno plezalno smer v zgodovini, ki je sestavljena iz 13 raztežajev in ocenjena z 8b+. Uporabila sta okoli 800 oprimkov in reliefov, ki so skupaj tehtali preko dve toni. Smer je že jeseni v drugem poskusu uspelo preplezati Garnbretovi in Škoficu, vzpon pa tudi za plezalca njunega kalibra ni bil lahek. Prvi poskus je trajal skoraj 12 ur, a sta vrh dosegla z več padci, zato ni bil uspešen. Drugič sta na vrh dimnika prišla po sedmih urah in pol, vse raztežaje pa sta na koncu uspešno prosto preplezala. Njun poskus na dimniku termoelektrarne v Trbovljah, ki je s 360 metri najvišji dimnik v Evropi, so zabeležile tudi kamere in nastal je 48-minutni dokumentarni film o podvigu, katerega premierna spletna predstavitev je na voljo danes. (STA)
Ljubljana – Eden od najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije Gault&Millau je na današnjem spletnem dogodku razglasil najboljše v Sloveniji za leto 2021. Najboljši šef 2021 je postal Gregor Vračko iz Hiše Denk iz Zgornje Kungote, z nazivom najboljše restavracije, ki so prijele priznanje štiri kuharske kape, pa se je okitilo šest gostiln. Restavracije, ki so prejele štiri kuharske kape, so Ošterija Debeluh iz Brežic, Hiša Denk iz Zgornje Kungote, Restavracija Mak iz Maribora, Restavracija Strelec iz Ljubljane, Hiša Franko iz Kobarida in Gostilna pri Lojzetu, dvorec Zemono iz Vipave. Najboljši natakar oz. sommelier za leto 2021 je postal Grega Repovž iz Gostilne Repovž iz Šentjanža, najboljši slaščičar 2021 pa je Fetiche Patisserie iz Ljubljane. Za najbolj popularno oz. priljubljeno mesto 2021 so razglasili Wine bar Šuklje iz Ljubljana. Šefinja tradicije je postala Mojca Trnovec iz Gostilne Mihovec iz Zgornjih Pirnič, za šefa prihodnosti so imenovali Luko Koširja iz gostilne Grič iz Šentjošta nad Horjulom. Za mladega talenta 2021 so razglasili Leona Pintariča iz gostilne Rajh iz Murske Sobote. Direktorica Gault&Millau Slovenija Mira Šemić je ocenila, da je bilo leto 2020 naporno, a jim je kljub vsemu uspelo poiskati veliko lepih kulinaričnih zgodb. “Nagrade so navdih tudi drugim gostincem in dokaz, da prepoznamo kreativnosti in ustvarjalnost,” je izpostavila. Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je dodala, da priznanja Gault&Millau pomenijo veliko priznanje za slovensko gastronomijo, še posebej v času, ko se slovenski turizem in gostinstvo soočata z največjo krizo v svoji zgodovini. “Razmere so zelo zahtevne in potrebnega bo veliko časa, da si bo panoga opomogla,” je povzela. A danes je po njenih besedah dan za praznovanje. Pred nami je leto, v katerem je Slovenija evropska gastronomska regija. Leto polno izzivov tako po njenem mnenju prinaša tudi priložnosti, da skupaj slovensko gastronomijo povzdignemo na še višjo raven. “Podelitev nagrad je odličen uvod v to gastronomsko obarvano leto,” je ocenila. (STA)
Ljubljana – Na državnem statističnem uradu ocenjujejo, da je bilo letno število umrlih v Sloveniji lani največje po 2. svetovni vojni. Po začasnih podatkih je samo novembra umrlo 3059 prebivalcev ali 89,5 odstotka več kot novembra 2019, rodilo pa se je 1357 otrok ali 11,4 odstotka manj kot novembra 2019, navaja urad. Po začasnih podatkih se je od začetka januarja do konca novembra lani rodilo 16.897 otrok, 20.634 prebivalcev pa je umrlo. Rojenih je bilo v primerjavi z istim obdobjem leto prej 5,3 odstotka manj, umrlih pa 10,2 odstotka več. Mesec z najvišjim številom umrlih je bil do novembra lani januar 2017, ko je umrlo 2425 ljudi. V Sloveniji je tedaj dosegla vrhunec sezonska gripa, ki je bila v zimski sezoni 2016/2017 razširjena po vsej Evropi. Vse do epidemije covida-19 je bil 29. januar 2017 tudi edini dan v zadnjih 20 letih, ko je število umrlih v enem dnevu preseglo sto. Takrat je namreč umrl 101 človek. Po začasnih podatkih je bil november 2020 prvi mesec v zadnjih 20 letih, v katerem je umrlo več kot 3000 prebivalcev. V 18 dnevih tega meseca je umrlo po 100 ali več ljudi na dan. V povprečju sta novembra umrla 102 prebivalca na dan, medtem ko je novembra 2019 povprečno umrlo 54 prebivalcev dnevno. Največ jih je novembra lani umrlo 23. in 26. novembra, in sicer po 123. Teden z največjim številom umrlih novembra lani je bil od 23. do 29. novembra, ko je umrlo 777 prebivalcev. Statistiki ocenjujejo, da je v času od 1. do 20. decembra lani umrlo 2097 prebivalcev, končno število vseh umrlih lani pa bo po njihovih ocenah najvišje letno število umrlih po koncu 2. svetovne vojne. Začasne podatke za december bodo sicer objavili 5. februarja. Presežna umrljivost, torej presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v enakem obdobju, je v prvih 11 mesecih lanskega leta znašala 11,9 odstotka. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo 11,9 odstotka več prebivalcev kot povprečno v enakem obdobju v letih od 2015 do 2019. Število umrlih v posameznem mesecu je lani v primerjavi s povprečji istih mesecev v letih od 2015 do 2019 najbolj izrazito odstopalo v novembru. Umrlo je namreč 89,2 odstotka več prebivalcev kot povprečno novembra v letih med 2015 in 2019. (STA)
Bruselj – Božiček in dedek Mraz v času pandemije covida-19 uživata posebne pravice, tudi v Evropski uniji.
Na državnem statističnem uradu so ob današnjem dnevu, ko goduje Miklavž, postregli s podatki o tem, koliko je v Sloveniji Miklavžev.
Ljubljana, 26. novembra – Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 1,3 kilograma hrane na teden, v celem letu pa 67 kilogramov. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 odstotkov ali nekaj več kot 26 kilogramov užitnega dela, 61 odstotkov pa je bilo kosti, olupkov in lupin. Največ hrane se je zavrglo v gospodinjstvih. Prebivalec Slovenije je lani v povprečju zavrgel kilogram hrane manj kot predlani, celotna količina proizvedene odpadne hrane, ki je dosegla 140.804 ton, pa je bila večja od predlanske v višini 139.856 ton, so danes sporočili iz statističnega urada. Polovica ali skoraj 69.900 ton odpadne hrane, nastale lani, je izviralo iz gospodinjstev. Skoraj tretjina oz. 44.400 ton jo je izviralo iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, kot so denimo šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele. Desetina odpadne hrane je izviralo iz distribucije in trgovin z živili, in sicer zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe, malo manj kot desetina pa iz proizvodnje hrane vključno s primarno proizvodnjo, so navedli v uradu. Tri četrtine odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah in kompostarnah. Polovica je bila predelana anaerobno v bioplinarnah, več kot četrtina aerobno v kompostarnah, petina je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, za dva odstotka pa so bili uporabljeni drugi načini obdelave, npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave. Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 1506 kilogramov vseh vrst odpadkov brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje ter zemeljski izkopi. Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila za 38 kilogramov manjša kot leta 2018. Količina komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v Sloveniji lani 509 kilogramov, kar je 14 kilogramov več kot leto prej. Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti, se je zmanjšala, medtem ko se je količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečala. Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih je bila v Sloveniji 84-odstotna, kar je štiri odstotne točke manj kot predlani. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je povečala z 58,8 odstotka na 59,2 odstotka. Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih pa je bila približno petodstotna in je bila v primerjalnem obdobju večja za pol odstotne točke. (STA)
Javnomnenjska Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kaže, da se deklarativni odnos do učinkovite rabe energije v slovenskih gospodinjstvih sicer pozitivno spreminja, vendar v vsakodnevnem ravnanju z energijo še vedno obstaja velik potencial za dejansko zmanjšanje njene porabe.
Arheobotaniki so med izkopavanjem naselbine iz časov mlajše kamene dobe odkrili najstarejše jabolko na Dunaju, staro približno 4000 let.
Nandi Bushell je dejala, da je bil videoklic z Grohlom “epski”. Grohl se je nad čudežno bobnarko navdušil že pred časom. Sprva ga je izzvala na bobnarski dvoboj po Instagramu, nato pa je zanjo napisal še skladbo. Njuna srečanja preko družbenih omrežjih je deklica nadgradila še z objavo skladbe Rock And Grohl, The Epic Battle. Med ponedeljkovim 40-minutnim videoklicem je Grohl dejal Nandi: “Počutim se, kot bi srečal Beatla.” Nato pa jo je vprašal, ali bi nastopila s Foo Fighters, prvič ko bo skupina spet lahko obiskala Veliko Britanijo in z njimi “zajamala” na odru. Deklica je odvrnila: “Definitivno, 100-odstotno.” Nato pa je priznani glasbenik in nekdanji član Nirvane odvrnil, da sta dogovorjena, a da bo nastopila na koncu koncerta, saj, da bo “ukradla šov”. Grohl je deklici, ki bobne igra od petega leta – poleg pa igra še na bas, kitaro in klavir – med pogovorom priznal, da je bil pred njunim prvim srečanjem v živo nekoliko nervozen. Ona je medtem zvezdniku mirno odvrnila, da ni bila pred srečanjem prav nič nervozna saj, da se je treba zadevam prepustiti in jih preprosto narediti. Nandi Bushell je igrala bobne tudi z Lennyjem Kravitzom in nastopila v šovu Ellen DeGeneres, je poročal britanski BBC.
Koebenhavn – Danska vlada je v četrtek 5. 11. napovedala posebne ukrepe za zajezitev novega koronavirusa za več kot 280.000 ljudi na severozahodu države, kjer so pri ljudeh odkrili mutacijo novega koronavirusa.
Ljubljana, 30. oktobra – V Sloveniji je 280 prebivalcev s priimkom Strah in 258 s priimkom Noč, so pred nočjo čarovnic, 31. oktobrom, za STA navedli na državnem statističnem uradu.