Slovencem je martinovo dobro znan praznik, saj se mnogokrat pošalimo, da obstajajo prazniki in obstaja martinovo. 11. november je dan, ko goduje sveti Martin. V tem času že diši po pozno jesenskih jedeh: po pečeni goski ali raci, tradicionalni so tudi mlinci, nikakor pa ne sme manjkati mlado vino.
Sveti Martin je bil cerkveni konjeniški častnik
Prvotno Martin ni bil povezan z rujno kapljico. Sv. Martin Tourski je bil cerkveni konjeniški častnik v Galiji (današnji Franciji), pozneje pa je postal škof. Ker je bil skromen in dobrega srca, so ga imeli ljudje radi in kmalu so okrog njegovega življenja spletali legende.
Najbolj znana je zgodba, po kateri naj bi pozimi srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in ga polovico dal beraču, da ta ne bi zmrznil. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se skril med gosi, ki pa so ga izdale z gaganjem, zato morajo na njegov god umreti in priti na mizo. Tudi po tem, ko je sprejel mesto škofa, je ostal neizmerno skromen in znan zlasti po svojem zavzemanju za reveže. Po njegovi smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika.
Na tisoče cerkva je po vsej Evropi posvečenih svetemu Martinu. Na tleh naše države jih je 94. V Velenju jo imamo v Krajevni skupnosti Šmartno, ki ima prav tako ime po sv. Martinu.
Ohceti so po martinovem spet dovoljene
Pri nas se dan svetega Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Zaznamuje ga ljudski rek: Svet' Martin nar'di iz mošta vin'. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Takšnega jesenskega rajanja drugod po Evropi ne boste doživeli, zato obiščite katerega izmed velikih martinovanj na Ptuju, v Mariboru, Slovenskih goricah, Halozah, kjer so doma vinogradi. Sicer pa vam tudi ni treba tako daleč. Martinovo v naši bližnji okolici lahko doživite v Starem Velenju in Šmartnem ob Paki, kjer prav na ta dan praznujejo občinski praznik.
Do martinovega je vsa letina pod streho. Poljščine so v kleteh in kaščah, vino je v sodih, čreda se vrne s planinskih pašnikov in je spet v domačem hlevu. Tudi svatbe so bile nekdaj omejene na čas pred pustom – pred setvijo in pa po martinovem, ko so pridelki pod streho in je konec paše.
Koliko Martin in Martinov imamo pri nas?
Ime izhaja iz latinščine – Martinus in pripada bogu vojskovanja Marsu. Po podatkih statističnega urada naj bi v Sloveniji v začetku letošnjega leta živelo 8.458 ljudi z imenom Martin. Gre za 27. najpogostejše ime pri nas med moškimi imeni, med vsemi pa je na 43. mestu. Največ jih živi v osrednjeslovenski regiji, manj v savinjski, še manj v podravski in najmanj na Koroškem in v Zasavju.
Žensk z imenom Martina je nekoliko manj: 7.223. To ime je po pogostnosti med ženskimi imeni na 27. mestu, med vsemi imeni pa na 62. mestu. Tudi največ Martin živi v osrednjeslovenski regiji.
Najbolj pogosto so se za ime Martin odločali starši med letoma 1951 in 1960, takrat so kar 1.225 dečkom dali takšno ime. Popularno je bilo tudi v letih 1991 do 2000.
