Ime november izhaja iz latinskega izraza »novem«, kar pomeni »devet«, saj je bil november deveti mesec v rimskem koledarju, preden so v letu 153 pr. n. št. dodali januar in februar. Mnogi ga označujejo za najbolj umirjen in hkrati najmanj atraktiven mesec v letu. Za dogajanje pa bo gotovo poskrbel svet' Martin.
Nekoč je bil listognoj
Novembra boste na svoj račun prišli vsi tisti, ki se veselite zime, večerov ob kaminu, pitja čajev, vroče čokolade, pa tudi zimskih športov. No, vsaj glede na letni čas naj bi bilo tako. Čeprav so zdaj tudi že letni časi obrnjeni na glavo. Listopada se na severni polobli začenja vreme premikati v hladnejše temperature, pri čemer se drevesa obarvajo v jesenske barve in se vse pripravlja na prihod zime.
Primož Trubar je mesec poimenoval s preprostim imenom: listognoj, saj se z listjem gnoji zemlja. Stara slovenska imena, poleg listopada, so zanj še: ednajstnik, poznojesen, meglovec, gnilolist, martinščak, zimšček, vahtnik in mali mesec. Svetel dan dneva je novembra že precej kratek, traja 10 ur in 6 minut. November je tudi mesec, ko se ljudje začnejo spraševati, ali bi morali že začeti z božičnimi pripravami ali pa naj počakajo vsaj do 1. decembra. Prvi adventni koledarji in novoletni okraski pa že dolgo gledajo s polic trgovin.
Mlado vince in hrustljava goska
Korenine martinovanja naj bi izhajale iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. Sv. Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, ki goduje 11. novembra, se je zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa. Veselje, ko iz mošta nastane vino, je v Sloveniji neprimerljivo s katerimkoli drugim praznikom. Skoraj vsak sedmi Slovenec je namreč vinogradnik.
Poleg praznovanja nove vinske letine martinovo vključuje tudi značilne jedi, med katerimi sta poleg perutnine najbolj značilni pečena gos ali raca z mlinci in dušenim rdečim zeljem. Martinove jedilnike boste našli v večini restavracij po Sloveniji. Med nepogrešljivimi jedmi lahko poskusite tudi pogače, potice in druge sladke dobrote.
Praznik Občine Šmartno ob Paki
Šmartno ob Paki je nekoč nedvomno bilo predvsem vinogradniško območje – upodobitve v Vischerjevi topografiji kažejo vsa pobočja čez in čez prekrita z vinogradi. Od tod tudi najverjetnejša povezava, da si je kraj za svojega patrona izbral svetega Martina. Prav na Martina praznujejo Šmarčani občinski praznik.
Martinovanje na prostem v Starem Velenju
Praznik vina, ki je poseben poklon dobremu vinu, in ne pijančevanju, bo še kako aktualen tudi v Starem Velenju. Martinovanje na prostem bo v petek, 8. novembra, ob 11. uri. Pripravlja ga Zavod za turizem Šaleške doline v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje in ob podpori Mestne občine Velenje. Kaj se bo dogajalo? S svojimi vini se bo predstavilo več vinarjev iz različnih vinorodnih okolišev Slovenije. Poleg degustacije vin bo poskrbljeno za pokušino jesenskih in Martinovih dobrot, za glasbeno spremljavo ter za prijetno vzdušje, pravijo na Zavodu za turizem Šaleške doline.
Svetniki, ki napovedujejo vreme
Na katere datume je treba biti v novembru še posebej pozoren? Če na mrtvih dan (1. 11.) dežuje, se huda zima pričakuje in pa pozimi hudi zameti, če so deževni vsi sveti. Pomembno je tudi vreme na Lenarta (6. 11.). Ako je na Lenartovo lepo ali grdo, do božiča bo ostalo tako. In še: kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.
Martin (11. 11.) velja v ljudskem izročilu za zelo pomembnega znanilca vremenskih sprememb. Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi. Če je sonce na Martina, je pred vrati huda zima. Če je Martin oblačen ali meglen, pride zima, voljna kot jesen.
25. novembra goduje Katarina. Eden izmed vremenskih pregovorov pravi: Sveta Kata, sneg pred vrata in pa vreme Katarine tudi prosinca ne mine.
Nekdaj so ljudje pravili tudi, da november napoveduje vreme v februarju. Če je listopada južno, bo svečana mrzlo. Če hrast še listje obdrži, bo mraz vse zimske dni. Če nerado pada listje z drevesa, spomladi bo čuda gosenic in mrčesa.
Aktualni so brki
November je znan tudi po gibanju movember, ko si moški puščajo brke, da bi ozaveščali o zdravju moških, zlasti o raku prostate in mod ter o duševnem zdravju. Gibanje izhaja iz Avstralije, od njegovega začetka v letu 2003 pa je preraslo v globalno gibanje, ki po vsem svetu, tudi v Sloveniji, združuje več kot 5 milijonov ljudi.
14. november – svetovni dan sladkorne bolezni
Svetovni dan sladkorne bolezni je največja kampanja ozaveščanja o sladkorni bolezni po vsem svetu; v več kot 160 državah vsako leto doseže več kot milijardo ljudi. Kampanja opozarja na težave, ki so za svet sladkorne bolezni izjemno pomembne, in bolezen ohranja trdno v središču pozornosti javnosti in politike. Kampanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je vsako leto osredotočena na izbrano temo, ki je aktualna eno leto ali več zaporednih let. Tema svetovnega dneva sladkorne bolezni za obdobje 2024–2026 je sladkorna bolezen in dobro počutje.
