Praznovanje Haloweena ali Noči čarovnic je pri nas postal priljubljen šele v zadnjih nekaj desetletjih. Večinoma ga obeležujemo na ameriški način, kje pa je njegov izvor?
Sama beseda 'Halloween' izvira iz Škotske. "All Hallows' Een" namreč pomeni "večer vseh svetnikov" oziroma "večer pred vsemi svetimi".
Sama tradicija pa izvira še iz časov pred krščanstvom, ko so Kelti, prebivalci večjega dela srednje in zahodne Evrope - živeli so tudi na ozemlju današnje Slovenije - praznovali praznik 'Samhain' (izg. "sou-in"). Ta praznik je bil nekakšno keltsko Silvestrovo, torej dan pred keltskim novim letom, ki so ga praznovali 1. novembra.
Samhain je obeleževal konec poletja in žetve in začetek temne, mrzle zime; čas, ki je bil pogosto simbolično povezan s smrtjo. Kelti so verjeli, da se na noč pred novim letom meja med svetovoma živih in mrtvih zamegli in duhovi umrlih se takrat vrnejo na Zemljo.
Na ta večer so njihovi svečeniki, druidi, tudi prerokovali prihodnost, pri tem pa zažigali kresove, okoli katerih so se zbirali ljudje in v ogenj darovali del poljskih pridelkov in živali kot darilo svojim bogovom v želji na dobro letino in ulov v naslednjem letu. Ljudje so se takrat tudi oblačili v živalske kože in si na obraze natikali maske iz živalskih glav.
Iz teh obredov izvirajo tudi sedanji načini praznovanja Halloweena. Tako predvsem v Ameriki halloween predstavlja nekakšen 'jesenski pust', vendar je tematsko obarvan - maske in preobleke ponavadi predstavljajo nekaj grozljivega ali krvavega. Tako med maskami najdemo podobe hudičev, čarovnic, vampirjev, zveri, nenavadnih bitij, umorjencev in likov serijskih morilcev iz sodobnih grozljivk. Običajne so tudi obrazne poslikave z 'ranami', 'krvavimi nasmehi', lobanjami', itd.
Pridih grozljivega, ki spremlja sodobni Halloween, je izum nedavne preteklosti. Šele v 19. stoletju so se v zvezi z nočjo čarovnic pojavile grozljive zgodbe in urbane legende. Pred tem je bil Halloween običajno praznik, ko so se ljudje zabavali in se obdarovali.
Tudi rezljanje buč je moderna iznajdba. Sveče, ki jih postavimo v izvotljene buče pa so le odsev nekdanjih kresov, ki so jih zažigali keltski druidi in ob njih napovedovali prihodnost v prihajajočem novem letu.
Praznovanje Halloweena se je obdržalo v anglo-saksonskih deželah, na Irskem in Škotskem, medtem ko ga večina ostale Evrope ni več poznala ali praznovala. V katoliških državah so praznovali le še 'Dan vseh svetih' oz. 1. november, ki ga tradicionalno praznujemo tudi pri nas kot dan spomina na mrtve.
