Mestno občino Velenje sem prosil, če bi lahko pred prenovo objekta v elektrarno vstopil in jo dokumentiral, da se ohrani zgodovina te stavbe ter za primerjavo pred in po prenovi.

Starejša od Velenja

TEV je s skupno inštalirano močjo 7.25 MW od leta 1928 delovala pri starem jašku Premogovnika Velenje, domačini pa ji pravimo kar Stara elektrarna. Toplotno energijo, potrebno za pridelavo elektrike, je v času svojega delovanja, 42 let, pridobivala s sežiganjem lokalno pridobljenega premoga do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Služila je kot elektrarna, toplarna in kotlarna, s tem pa je v Šaleški dolini imela velik vpliv na njeno zgodovino in energetski razvoj tako regije kot tudi celotne države, saj je po nekaterih virih v letu 1931 napajala tudi Ljubljano. Stavba je starejša od Velenja in tudi večine zgradb v dolini. Razvoj električnega omrežja, kot posledica postavitve elektrarne, je pozitivno vplival na našo dolino, tako z gospodarskega vidika kot z razvojnega in družbenega. Z omrežjem se je dolina modernizirala, življenjski standard se je zvišal, proizvodnja v okoliških tovarnah pa se je povečala. S tem se je postavil konkreten temelj za rast mesta in doline.
Elektrarna je s primarno nalogo prenehala v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Termoelektrarna Šoštanj prevzela njeno nalogo ogrevanja mesta.

Stara podoba, nova vsebina

Danes pa Stara elektrarna dobiva nov obraz. Prenovljena bo gostila fakulteto in center prihodnosti, vendar bo zaradi dediščine obdržala velik del svojega originalnega videza. Zaradi zapuščenosti je elektrarna zamakala in razpadala, a kljub polovici stoletja zanemarjanja je struktura ostala stabilna in trdna.

Obnovo stavbe izvaja gradbeno podjetje VG5, ki ima že veliko referenc uspešnih gradbenih projektih v Sloveniji, med drugimi so zgradili več poslovnih stavb, vrtcev in stanovanjskih objektov.

Odnesli opremo, čas pustil sledi

V stavbi lahko vidimo ostanke njene naloge z dvema več tonskima žerjavoma, ki bdita nad njeno glavno halo, ostalo pa je tudi originalno dvigalo za osebje. Kotle, generatorje, hladilni stolp in ostalo opremo, ki so jo uporabljali za pridelavo energije, pa so odstranili že pred leti. Ker so bila v stavbi po zaprtju še skladišča in pisarne, je v notranjosti dograjenih več različnih prostorov, nekateri celo s preprogami, najde pa se tudi več kopalnic iz različnih obdobij.
Zaradi opuščenosti so v stavbo našli pot tudi razni radovedneži in vandali, ki so razbili, kar se je razbiti dalo, od hidrantnih postaj in oken do sten in električnih omaric. Ko sem prvič vstopil v stavbo, sem opazil, da zrak ni težak ali »zatohel«, ampak relativno svež, saj je skozi razbita okna pihal rahel vetrič. Med tavanjem po stavbi sem končal v glavni hali, največjem prostoru elektrarne, kjer so me spiralne stopnice peljale na streho, z nje pa sem fotografiral ikoničen stopničast greben, ki krasi vrh stavbe. Nato sem se spustil po spiralnih, železnih stopnicah v podstrešje stavbe, točno nad glavno halo. Na tla oziroma strop hale nisem stopil, saj so me delavci in razum opozorili, da ni stabilen.

Ko sem se vrnil v glavno halo, sem fotografiral razne rastline, ki rastejo zaradi deževnice in umazanije, ki je našla pot v elektrarno skozi špranje, stene hale pa so popackane z grafiti. V stavbi je precej svetlo, saj velika industrijska okna, ki se raztezajo čez celo višino stavbe, vanjo spuščajo veliko sončne svetlobe. Glavni del stavbe je velika, svetla hala, ki jo na vsaki strani spremljajo manjše sobe, pod halo pa se nahaja labirint sob in hodnikov.
V kleti sem potreboval naglavno svetilko, ker je bilo brez oken zelo temno in srhljivo. Med raziskovanjem spodnjih nadstropij sem odkril razne sobe, ki so jih kasnejše dozidave skrile, v centru kleti pa sem našel na koncu ozkega in temnega prostora majhno temno sobico z nizkim stropom in starim galvaniziranim umivalnikom, kjer so si najverjetneje delavci na koncu izmene s telesa čistili premog.

Obisk elektrarne je bil zelo zanimiv, saj me je že od malih nog, kot verjetno mnoge druge prebivalce naše doline, ta skrivnostna stara stavba zelo privlačila. Zelo sem hvaležen za to izkušnjo, saj sem lahko dokumentiral kos zgodovine naše doline.