November je za velenjske muzealce še posebej prazničen. Že na začetku meseca praznujemo obletnico ustanovitve Muzeja Velenje, ki je bil pred 67. leti ustanovljen kot Muzej slovenskih premogovnikov. S to letnico ne sodi med najstarejše muzeje v Sloveniji. Zagotovo pa je s svojo raznolikostjo, obsežnostjo, znanjem, strokovnim delom in ljudmi, ki so ali pa še danes skrbijo za kulturno dediščino Šaleške doline, postal eden najbolj prepoznavnih muzejev na Slovenskem. Prostorska omejitev rubrike ne omogoča celotnega pregleda zgodovine muzeja, zato se bom dotaknila le posameznih zanimivosti z začetka delovanja muzeja.
Ustanovna listina
3. novembra 1957 je na Velenjskem gradu potekal ustanovni sestanek muzeja slovenskih premogovnikov na pobudo velenjske podružnice Društva rudarskih in metalurških inženirjev in tehniko (DRMIT). Na konferenco so bili povabljeni predstavniki vseh slovenskih premogovnikov; udeležili so se jo le izpremogovnikov Zagorje, Laško, Senovo in Zabukovica, ki so skupaj s predstavniki velenjskega premogovnika in uveljavljenim muzealcem Franjem Bašem podpisali ustanovno listino.
Muzej slovenskih premogovnikov je bil ustanovljen kot muzej vseh slovenskih premogovnikov. Za prvega upravnika je bil imenovan Slavko Marolt. Namen ustanovitve muzeja je bil ohranitev premogarske dediščine, ki ji je grozilo, da bo pozabljena in uničena. Pospešena rast in razvoj premogovnika po 2. svetovni vojni sta se zaradi večjih državnih energetskih potreb odražala v na novo nastajajočem mestu Velenje. Vzporedno z vidnimi spremembami na površju so se dogajale spremembe tudi pod zemljo, v jamskih rovih. Nove tehnologije rudarjenja, moderni stroji in novi načini dela so začeli brisati sledi preteklega dela in življenja velenjskih premogarjev. Počasi, a vztrajno je starim strojem in orodju, starim znanjem, šegam in navadam premogarjev grozilo, da bodo postali del preteklosti in utonili v pozabo.
Za sedež novonastalega muzeja je bil izbran Velenjski grad, ki je sedež Muzeja Velenje še danes. Na prvi pogled morda nenavadna izbira lokacije za specialni tehnični muzej, a vendarle se v tej odločitvi še enkrat več pokaže takratno visoko zavedanje o pomembnosti ohranitve ne samo premične, ampak tudi nepremične kulturne dediščine v Šaleški dolini.
Po 2. svetovni vojni je bil Velenjski grad v precej slabem stanju in prepuščen propadanju. V Rudniku lignita Velenje so bili prepričani, da bi se z ustanovitvijo muzeja na Velenjskem gradu ta obnovil in primerno vzdrževal ter bi se tako »ohranila najbolj dragocena spomeniška stavba v Velenju«.
Obnova Velenjskega gradu
Prvo desetletje obstoja muzeja je bilo izjemno pestro. Zaznamovali so ga temeljita obnova gradu, odprtje prvih dveh stalnih razstav ter tudi spremembe v statusu in upravljanju muzeja. Obnova gradu je potekala v skladu s takratnimi restavratorskimi in konservatorskimi smernicami, kar je bilo časovno zamudno in je predstavljalo tudi velik finančni zalogaj za RLV. Mimogrede naj še omenim, da so v času ustanovitve muzeja v gradu prebivale premogarske družine, ki so se postopoma izselile do leta 1963. Precej očiščevalnih in fizičnih del v gradu in njegovi okolici je bilo opravljenih s prostovoljnim delom premogarjev.
Rezultati napornega in zavzetega dela so bili prvič predstavljeni javnosti oktobra 1966 z odprtjem prve stalne razstave »Stalna razstava slovenskega premogovništva in maketa jamskega rova«. Sledilo je odprtje druge stalne razstave, posvečene delavskemu in narodnoosvobodilnem gibanju v Šaleški dolini. V naslednjih letih sta grajske prostore zapolnili razstavi, ki sta v naš muzej prišli po čisto naključnih dogodkih: odkritje mastodonta leta 1964, prihod bogate zbirke afriške umetnosti leta 1971. S tem se je začela zarisovati nova smer muzeja, ki več ni bil le specialni tehnični muzej, ampak je svoje delovanje razširil na proučevanje preteklosti Šaleške doline v različnih obdobjih in z različnih vidikov (zgodovinski, etnološki, sociološki ipd).
Danes se ti rezultati kažejo v 13 stalnih razstavah, ki si jih lahko ogledate na Velenjskem gradu, in v 8 dislociranih enotah, ki so razpršene po celi dolini. Nekatere izmed naštetih razstav so še danes v muzeju in so se skozi leta obnovile in dopolnile. Druge so našle prostore na novih lokacijah. Ena takšnih največjih sprememb je zagotovo premestitev stalne razstave slovenskega premogovništva na današnjo lokacijo Starega jaška in z njo povezana ustanovitev Muzeja premogovništva Slovenije leta 1999.
Povzeto po: Muzej Velenje: 65 let varovanja kulturne dediščine Šaleške doline, Velenje: Muzej, 2023.
