Jesen običajno povezujemo s pisanimi pridelki in bogatimi sladicami, a ta letni čas nam prinaša tudi obilje sočnega sadja, ki se brez težav kosa s poletnimi dobrotami. Če uživamo živila glede na sezono, nam ni treba skrbeti, da bi jedli isto sadje in zelenjavo dan in noč, vse dni v letu. Za bolj zdravo alternativo sladkim prigrizkom in za popestritev jesenskih jedi preverite naš izbor najboljšega jesenskega sadja.

Kaki – nekoč hrana bogov

Kakijeva domovina je Vzhodna Azija, saj izvira iz gora centralne Kitajske, od koder se je razširil na Japonsko, v Korejo, Ameriko in še daleč naprej. Na Kitajskem ga gojijo že več kot 1.000 let in so razvili več kot 2.000 sort. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870 in od tedaj ga pridelujejo povečini v sredozemskih državah. V naše Primorje so ga prinesli v letih pred prvo svetovno vojno. Največ ga pridelajo v strunjanski dolini, kjer vsako leto priredijo Praznik kakijev – ta se bo v Strunjanu odvijal prav ta konec tedna.

Pametno drevo

Kaki raste predvsem v krajih, kjer so doma breskve in vinska trta. Raste na drevesu, ki v višino doseže v povprečju od 3 do 15 metrov. Prijajo mu zmerne zime, blaga poletja in zavetne lege, vendar prenese tudi zelo nizke temperature (pod –18 °C), če ne trajajo predolgo. Za rast potrebuje veliko vode, zacveti pa pozno pomladi, proti koncu maja oziroma v začetku junija. Cvetovi so zelo privlačni za čebele, pozneje pa se iz njih razvijejo majhni plodovi, ki jih drevo, če jih je preveč, samo odvrže. Ohrani jih le toliko, kot ima zanje na razpolago hrane. Veje ima precej krhke, zato moramo biti pri obiranju zelo previdni.

Kakija ni treba škropiti

Drevesa kakijev so odporna na škodljivce in jih ni treba škropiti s kemičnimi pripravki. Prav zaradi tega so ti sadeži še toliko bolj zdravi. Za zorenje kaki potrebuje dolgo in toplo jesen. Plodovi se obarvajo od oranžno rumene do oranžno rdeče barve, so gladki in imajo obliko paradižnika ali jabolka. Nekateri imajo v sredini semena, podobna mandljevim pečkam. Nezreli plodovi so trpkega okusa, skoraj težko užitni. Zmehčajo in obarvajo se v bližini jabolk, zrele plodove pa lahko nekaj časa hranimo v hladilniku.

Pravi zaklad vitaminov in mineralov

Naredili so primerjavo glede vsebnosti vitamina C in A glede na naš univerzalen sadež – jabolko. Kaki vsebuje 5-krat več vitamina C kot jabolko ter tretjino manj kot limone in pomaranče. Vsebuje 30-krat več vitamina A kot jabolko, kar je le malo manj kot marelice, ki so res bogate z njim. Vitamin A ugodno vpliva na oči, tkiva, kosti, dlesni, kožo in še marsikaj. Vsebnost tega vitamina v sadežu je tako visoka, da že z dvema sadežema pokrijemo dnevno potrebo po tem vitaminu.
Vsebuje tudi kompleks vitamina B in še minerale, kot so železo, kalcij, fosfor, krom, baker, jod, selen ... Prav tako tudi antioksidante, ki preprečujejo vnetja in infekcije, ter veliko vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo, in izredno malo maščob in beljakovin. Imajo tudi zdravilno vrednost, saj pomagajo pri zaprtju in hemoroidih.

Kivi – kosmato bogastvo

Kivi ali aktinidija izvira iz gozdnatih področij na Kitajskem, kasneje pa je bila prinesena na Novo Zelandijo, kjer je bila udomačena in – po njihovem ptiču, na katerega spominja olupek – preimenovana v kivi. Raste na ovijalki, ki uspeva tudi v Sloveniji, predvsem na Primorskem in Vipavskem. Običajno se uživa svež in je sladko-kislega okusa. Za uživanje so plodovi primerni konec oktobra oziroma v začetku novembra.
Plodovi kivija imajo navadno rjavo zelen olupek, prekrit z dlačicami, v notranjosti pa se nahaja mehko meso zelene barve s črnimi užitnimi semeni. Vsebuje 9 % sladkorja, v večini v obliki glukoze, fruktoze in saharoze. Njegova prehranska vrednost je visoka tudi na račun prehranskih vlaknin, od katerih je tretjina topnih, dve tretjini pa sta netopni, z glavnima predstavnikoma celuloza in hemi celuloza. Prehranske vlaknine v kiviju delujejo odvajalno, tako da pospešujejo prehod mase preko črevesa.
Plodovi kivija so znani zaradi visoke vsebnosti vitamina C, saj se ga v 100 g kivija nahaja kar 44 mg, kar predstavlja 55 odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C. Zaradi tega se izboljša absorpcija železa iz obroka, obenem pa je vitamin C tudi dober antioksidant, ki ščiti telo pred oksidativnim stresom in pomaga pri delovanju imunskega sistema. Poleg vitamina C kivi vsebuje tudi večje količine vitamina K, folata, kalija in bakra.

Uživanje in skladiščenje

Najbolj je zaželeno uživanje svežega kivija. Ko je zrel,  je mehak na dotik in se lupina na pritisk rahlo vdre. Za hitrejše zorenje pa ga lahko zapremo v posodo ali vrečko skupaj z jabolkom. Svež kivi se običajno uživa brez lupine oziroma izjemoma pri nekaterih sortah z lupino, zato je najlažje, da ga pred uživanjem olupite ali prerežete na pol in meso postrgate z žličko.
Kivi lahko predelate v marmelado, ki ji zaradi slabih želirnih sposobnosti navadno dodate kakšno sadje (jabolka, hruške). Lahko ga zmeljete in dodate smutijem.
Kivi lahko skladiščite v hladnem prostoru nekaj mesecev. Paziti je treba, da ni hranjen skupaj z jabolki in hruškami, saj bo v tem primeru dozorel hitreje in bo njegova skladiščna doba krajša, zato ga hranite v drugem prostoru ali pa ga shranite v zaprto posodo ali vrečko.

Granatno jabolko – sadež jeseni

Navadno granatno jabolko (Punica granatum) je grm ali drevo, ki uspeva na območjih s toplejšim podnebjem. Ima pokončne in razvejane veje, rastišče je sončno z visokimi temperaturami, tla rabi prepustna za vodo, saj rastlina ne mara velike vlage. Cvetovi so zvonasti, plod v velikosti jabolka pa je rumenkasto rdeč. Lupina plodov je usnjata in je ni mogoče jesti. V notranjosti ploda so užitna, sladka in sočna semena, ki imajo po eno ovalno koščico.
Granatno jabolko izvira iz Perzije (današnjega Irana), od koder se je razširilo po celem svetu. Danes so največje pridelovalke granatnih jabolk Francija, Španija, Izrael, Amerika in Azija, uspeva pa tudi v slovenskem Primorju. Njegova kultivacija se je začela že 4000 let pred našim štetjem, zato ima močno simbolno vlogo, pogosto se uporablja v tradicionalni medicini, obenem pa je tudi predmet številnih umetniških upodobitev.

Bogastvo zdravja

Sočna semena granatnega jabolka sestavlja 85% vode, od makrohranil pa prevladujejo sladkorji, predvsem v enakem razmerju glukoza in fruktoza, ter prehranske vlaknine. Vsebuje tudi več vitaminov, kot so na primer vitamin K, folat, vitamin C in pantotenska kislina (B5), od mineralov pa predvsem baker, kalij in mangan. Granatno jabolko vsebuje tudi visoke koncentracije polifenolov, ki so močni antioksidanti. Raziskave so pokazale, da dodajanje granatnega jabolka ali soka občutno izboljša stanje pri aterosklerozi, deluje protivnetno in znižuje krvni tlak.

Kako izbrati granatna jabolka?
V trgovini izberite granatno jabolko temno rdeče barve, ki se zdi, da za svojo velikost veliko tehta. Poiščite sijočo lupino brez madežev in jo nežno popraskajte. Če je mehka in jo je nekoliko lažje opraskati, pomeni, da je verjetno zrelo. Sadež mora imeti obliko kvadratnega kroga, to pomeni, da so semena v sadežu dosegla svojo največjo sočnost.
Doma ga hranite stran od neposredne sončne svetlobe, torej v hladnem in suhem prostoru. Lahko ga do dva meseca hranite v hladilniku. Ko razprete lupino in izločite sočna semena, jih hranite v hladilniku in jih užijte v petih dneh. Če jih še niste pripravljeni pojesti, jih lahko shranite v zamrzovalniku za obdobje do enega leta.

Kako jesti granatno jabolko?

Granatno jabolko prerežite po sredini. Polovico sadeža s prerezanim delom navzdol položite v dlan in spodaj pristavite skodelo. Nato s kuhalnico večkrat udarite po zgornjem delu sadeža, da semena skozi vašo dlan padejo v skodelo.
Granatno jabolko se uporablja za izdelavo svežega soka, omak, sirupa in džema ter kot dodatek k solatam ali sladicam. V Indijski kuhinji se suha semena uporabljajo tudi kot začimba. Vse pogosteje se zaradi ugodnih učinkov na zdravje izvleček granatnega jabolka uporablja tudi v prehranskih dopolnilih.