Zanimivo

Informativni spletni portal N1 bo zaživel 16. junija

Ljubljana, 12. junija – Družba United Media, ki je del skupine United Group, bo informativni spletni portal blagovne znamke N1 v Sloveniji zagnala v sredo, 16. junija. Portal N1 Slovenija bo upravljala za ta namen ustanovljena družba Adria News, katere direktorica je Katja Šeruga, ki je tudi odgovorna urednica portala. Naložba v Sloveniji znaša 1,3 milijona evrov. Spletni portal, ki bo deloval na naslovu n1info.si, se bo razvijal kot “profesionalna, neodvisna in odgovorna medijska hiša”, tako kot drugi portali N1, zagotavljajo v United Media. Strateški cilj družbe je razvoj vseh digitalnih sredstev, zato v tem kontekstu niso načrtovali posebnega televizijskega programa N1 v Sloveniji, dodajajo. “Prihod N1 v Slovenijo me navdaja z upanjem, da se bo novinarstvo v Sloveniji okrepilo. Ustvarjali bomo informativne, poglobljene, športne in druge vsebine, ki bodo bralcem in gledalcem, pogosto tudi v realnem času, na n1info.si prosto dostopne. N1 zagovarja profesionalno, verodostojno in – kar je zelo pomembno – neodvisno novinarstvo,” je, kot so sporočili iz United Media, dejala Šeruga. V novinarski ekipi, ki jo je zbrala Šeruga, bodo med drugim Suzana Lovec, Miha Orešnik, Meta Roglič, Neda Došenović in Sarah Neubauer. V spletno redakcijo Sport Kluba, ki postaja sportklub.n1info.si, prihaja dosedanji urednik Sportala Martin Pavčnik. Izvršna direktorica United Media Aleksandra Subotić pravi, da je N1 primer, kako se z resničnimi in objektivnimi informacijami, brez senzacionalizma in tabloidnega pristopa pridobi verodostojnost. “Prepričani smo, da bo naša ekipa v Sloveniji kmalu pridobila zaupanje državljanov in postala njihov glavni vir informacij,” dodaja. N1 je s svojim delovanjem začel leta 2014 v Srbiji, na Hrvaškem ter v BiH. Sedež ima v Luksemburgu, produkcijske centre za televizijske programe in uredništva spletnih portalov pa v vseh državah, kjer deluje. V redakcijah v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Luksemburgu N1 trenutno zaposluje 360 ljudi. N1 je ekskluzivni partner ameriške medijske hiše CNN v tem delu Evrope. S CNN ima sklenjeno partnersko pogodbo, ki omogoča prenos člankov, intervjujev, oddaj, dokumentarnih filmov, fotografij in drugih spletnih vsebin. “Novinarji CNN z vsega sveta lahko ekskluzivno poročajo za N1. Sodelovanje je vzajemno, kar pomeni, da tudi CNN prenaša vsebine N1. CNN pa nima vpliva na uredniško politiko N1,” so zapisali. Vsak od spletnih portalov po njihovih navedbah deluje neodvisno in ustvarja vsebine za svoj trg, mesečno imajo vsak med 1,2 in 1,8 milijona uporabnikov. V okviru družbe United Media v Sloveniji sicer delujeta športni televizijski program Sport Klub in agencija Cas Media. Portfelj podjetja vključuje 50 kabelskih televizijskih programov, pet nacionalnih televizijskih hiš, 27 spletnih portalov, pet radijskih postaj in sedem tiskanih medijev, so navedli.

Naš čas
12. junij 2021

Predstavljamo le pol odstotka celotnega prebivalstva EU

Ljubljana, 8. maja – Statistični urad Slovenije je pred dnevom Evrope objavil zanimive statistične podatke, ki kažejo, kako pisana družina držav je EU. V Sloveniji povprečno na kvadratnem kilometru živijo 103 prebivalci, po številu prebivalcev se uvršča med manjše države, slovenski otroci družinsko gnezdo zapustijo več kot desetletje za Švedi. Dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, je namenjen praznovanju miru in enotnosti v Evropi in hkrati služi spominu na začetek nastajanja Evropske unije. Na ta dan leta 1950 je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman pozval evropske države, naj združijo svojo proizvodnjo premoga in jekla. Povezava je pozneje prerasla v današnjo EU. Francija je po površini največja država članica unije in meri kar 633.000 kvadratnih kilometrov, Malta pa je s 135 kvadratnimi kilometri najmanjša, zato ni presenetljivo, da je obenem najgosteje poseljena država članica EU s kar 1450 prebivalci na enem kvadratnem kilometru. Finska je najredkeje poseljena, saj na kvadratnem kilometru povprečno živi le 18 prebivalcev. Slovenija se po gostoti poselitve uvršča na sredino, povprečno na enem kvadratnem kilometru živijo 103 prebivalci. Največ prebivalcev v EU ima Nemčija Na začetku leta 2020 je v EU živelo 447,3 milijona prebivalcev. Največ jih je živelo v Nemčiji (83,2 milijona) najmanj pa na Malti (0,5 milijona), kar pomeni, da ima Nemčija 160-krat več prebivalcev kot Malta. Slovenija se je z 2,1 milijona prebivalcev uvrstila med manjše države članice; manj prebivalcev so imele le Latvija, Estonija, Ciper, Luksemburg in že omenjena Malta. Po podatkih za leto 2020 je razlika med pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu na Malti, kjer je ta najvišja (82,6 leta), in v Bolgariji, kjer je najnižja (73,6 leta), devet let. Otroci, rojeni v letu 2020 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo živeli 80,6 leta. Mladi Hrvati gredo stežka od doma Članice EU se zelo razlikujejo po povprečni starosti prebivalcev ob doseganju pomembnih življenjskih mejnikov. Mladi na Švedskem se iz skupnega gospodinjstva s starši odselijo povprečno pri šestnajstih letih (moški pri 16,1 leta, ženske pri 16,3 leta), na Hrvaškem pa povprečno 16 let kasneje (moški pri 34,0 leta, ženske pri 30,9 leta). V Sloveniji se moški za ta korak odločijo povprečno pri 28,6 leta, ženske pa dve leti prej, pri 26,3 leta. Slovenci še daleč od povprečnega BDP v Evropi Bruto domači proizvod je na prebivalca najvišji v Luksemburgu, kjer je leta 2020 znašal 101.640 evrov. Prebivalci Luksemburga so si leta 2019 lahko kupili 35 odstotkov več blaga in storitev kot vsi ostali prebivalci EU. Najnižji BDP imajo v Bolgariji, kjer znaša 8750 evrov. V letu 2020 je bruto domači proizvod na prebivalca v Sloveniji znašal 22.010 evrov, kar je približno 7000 evrov manj od povprečja v EU. Stopnja brezposelnosti v starostni skupini 15-74 let je bila v EU-27 v letu 2019, torej pred začetkom epidemije covida-19, 6,7-odstotna, najnižja v zadnjih 20 letih. V letu 2020 je bila malo višja, 7,1-odstotna. Najvišja je bila v Grčiji (16,3-odstotna), najnižja pa na Češkem (2,6-odstotna). V Sloveniji je bila petodstotna. Nižjo od te so imeli v šestih državah članicah.

Naš čas
8. maj 2021

Drastična oslabitev Zalivskega toka

New York, 3. marca – V okviru skupne študije so znanstveniki iz Irske, Velike Britanije in Nemčije zbrali podatke, ki kažejo na resno oslabitev pretoka morja v Atlantskem oceanu okoli poldnevnika. Ta tok, bolj znan kot Zalivski tok, je pomemben poganjalec vodnih mas svetovnih oceanov in pomembno prispeva k porazdelitvi toplote med hladnimi in toplimi predeli sveta. Že prejšnje raziskave so dokazovale, da je Zalivski tok, ki začenja pot v Mehiškem zalivu in potuje ob vzhodni obali ZDA proti Evropi, v času od 50. let prejšnjega stoletja oslabel za približno 15 odstotkov. Nova študija, objavljena v reviji Nature Geoscience, pa kaže, da se ta sprememba ni zgodila v okviru naravnih nihanj, temveč predstavlja trajni trend. “Prvič smo združili celo vrsto prejšnjih raziskav,” je pojasnil Stefan Rahmstorf, raziskovalec na Inštitutu za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu in pobudnik projekta. Ker se dolgoročne meritve Zalivskega toka izvajajo šele od leta 2004, so znanstveniki preučili tudi podatke iz obstoječih okoljskih arhivov. Sem sodijo denimo podatki o letnicah dreves in oceanskih usedlinah, pregledali so tudi zgodovinske zapise, na primer v starih ladijskih dnevnikih. Vsi ti podatki skupaj, stari do 1600 let, so pokazali, da je bil Zalivski tok vsaj 1000 let razmeroma stabilen. “S koncem male ledene dobe okoli leta 1850 je morski tok začel slabeti, drugi, še bolj drastičen upad pa je sledil sredi 20. stoletja,” so zapisali. Predvidevajo, da je oslabitev Zalivskega toka tesno povezana z globalnim segrevanjem, ki ga povzročajo izpusti toplogrednih plinov. Na to so nakazovale tudi prejšnje raziskave. Dinamiko Zalivskega toka narekujejo razlike v gostoti v oceanu. “Topla in slana površinska voda se premika od juga proti severu, kjer se ohladi in zgosti. Če je dovolj težka, se potopi v globlje oceanske plasti in steče nazaj proti jugu,” na svojih spletnih straneh pojasnjuje inštitut. Vendar pa v severni Atlantik priteka tudi sveža voda, namreč zaradi večjega obsega padavin in taljenja ledu na Grenlandiji, kar ima za posledico zmanjšanje slanosti in gostote vode, to pa pojasnjuje oslabitev Zalivskega toka. Posledice bi lahko bile resne za ljudi na obeh straneh Atlantika, opozarjajo znanstveniki. Medtem ko Zalivski tok običajno potiska vodo stran od ameriške celine, bi lahko nadaljnja oslabitev njegove dinamike povzročila dvig morske gladine. V Evropi pa bi ta pojav lahko povzročil ekstremne vremenske dogodke, kot so vročinski valovi in manj poletnih padavin, menijo. (STA)

Naš čas
3. marec 2021

Cepljeni imajo ob okužbi manjšo prisotnost virusa v krvi

Haifa/München, 12. februarja – Tisti, ki so bili cepljeni proti covidu-19, imajo ob okužbi z novim koronavirusom manjšo prisotnost virusa v krvi od tistih, ki se niso cepili. To velja že po enem odmerku cepiva, v študiji ugotavljajo izraelski znanstveniki. To pomeni, da so po cepljenju morda manj kužni, pri čemer še ni znano, ali so virusi pri njih sploh nalezljivi. Skupina znanstvenikov z Inštituta za tehnologijo v Haifi je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa preučila laboratorijske teste okoli 5800 okuženih. Med njimi jih je približno polovica prejela prvi odmerek cepiva ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha, druga polovica pa ni bila cepljena. Pri 1140 ljudeh, ki so bili cepljeni pred 12 do 28 dnevi, je bila prisotnost virusa v krvi tudi do štirikrat manjša kot pri tistih, ki se niso cepili. Clemens Wendtner s klinike Schwabing v Münchnu je po poročanju dpa dejal, da cepivo BNT162b2 posameznika ne ščiti le pred covidom-19 temveč predvidevajo, da pri zadostni precepljenosti prebivalstva lahko pride tudi do zaščite na podlagi čredne imunosti, ki je posledica cepljenja. Vendar pa morajo nadaljnje študije še pokazati, kako dolgo traja tak učinek. Wendtner je ob tem omenil še nekaj odprtih vprašanj. Tako med drugim še ni jasno, ali so virusi, ki so jih potrdili pri cepljenih, sploh nalezljivi. Lahko bi šlo namreč tudi za virusne ovojnice, ki se ne morejo razmnoževati, je pojasnil. (STA)

Naš čas
12. februar 2021

Garnbretova in Škofic preplezala trboveljski dimnik

Trbovlje – Na trboveljskem dimniku je jeseni zrasla najdaljša umetna plezalna smer na svetu. Težko in atraktivno smer sta preizkusila ena najboljših športnih plezalcev na svetu, Janja Garnbret in Domen Škofic. Kar 360 metrov dolgo mojstrovino postavljalcev Simona Margona in Katje Vidmar jima je uspelo preplezati v drugem poskusu, so sporočili iz freemedia.si. Postavljavca z mednarodno licenco, Margon in Vidmarjeva, sta s svojo ekipo na trboveljskem dimniku postavila najdaljšo umetno plezalno smer v zgodovini, ki je sestavljena iz 13 raztežajev in ocenjena z 8b+. Uporabila sta okoli 800 oprimkov in reliefov, ki so skupaj tehtali preko dve toni. Smer je že jeseni v drugem poskusu uspelo preplezati Garnbretovi in Škoficu, vzpon pa tudi za plezalca njunega kalibra ni bil lahek. Prvi poskus je trajal skoraj 12 ur, a sta vrh dosegla z več padci, zato ni bil uspešen. Drugič sta na vrh dimnika prišla po sedmih urah in pol, vse raztežaje pa sta na koncu uspešno prosto preplezala. Njun poskus na dimniku termoelektrarne v Trbovljah, ki je s 360 metri najvišji dimnik v Evropi, so zabeležile tudi kamere in nastal je 48-minutni dokumentarni film o podvigu, katerega premierna spletna predstavitev je na voljo danes. (STA)

Naš čas
27. januar 2021

Vodnik gastronomije Gault&Millau razglasil najboljše v Sloveniji

Ljubljana – Eden od najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije Gault&Millau je na današnjem spletnem dogodku razglasil najboljše v Sloveniji za leto 2021. Najboljši šef 2021 je postal Gregor Vračko iz Hiše Denk iz Zgornje Kungote, z nazivom najboljše restavracije, ki so prijele priznanje štiri kuharske kape, pa se je okitilo šest gostiln. Restavracije, ki so prejele štiri kuharske kape, so Ošterija Debeluh iz Brežic, Hiša Denk iz Zgornje Kungote, Restavracija Mak iz Maribora, Restavracija Strelec iz Ljubljane, Hiša Franko iz Kobarida in Gostilna pri Lojzetu, dvorec Zemono iz Vipave. Najboljši natakar oz. sommelier za leto 2021 je postal Grega Repovž iz Gostilne Repovž iz Šentjanža, najboljši slaščičar 2021 pa je Fetiche Patisserie iz Ljubljane. Za najbolj popularno oz. priljubljeno mesto 2021 so razglasili Wine bar Šuklje iz Ljubljana. Šefinja tradicije je postala Mojca Trnovec iz Gostilne Mihovec iz Zgornjih Pirnič, za šefa prihodnosti so imenovali Luko Koširja iz gostilne Grič iz Šentjošta nad Horjulom. Za mladega talenta 2021 so razglasili Leona Pintariča iz gostilne Rajh iz Murske Sobote. Direktorica Gault&Millau Slovenija Mira Šemić je ocenila, da je bilo leto 2020 naporno, a jim je kljub vsemu uspelo poiskati veliko lepih kulinaričnih zgodb. “Nagrade so navdih tudi drugim gostincem in dokaz, da prepoznamo kreativnosti in ustvarjalnost,” je izpostavila. Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je dodala, da priznanja Gault&Millau pomenijo veliko priznanje za slovensko gastronomijo, še posebej v času, ko se slovenski turizem in gostinstvo soočata z največjo krizo v svoji zgodovini. “Razmere so zelo zahtevne in potrebnega bo veliko časa, da si bo panoga opomogla,” je povzela. A danes je po njenih besedah dan za praznovanje. Pred nami je leto, v katerem je Slovenija evropska gastronomska regija. Leto polno izzivov tako po njenem mnenju prinaša tudi priložnosti, da skupaj slovensko gastronomijo povzdignemo na še višjo raven. “Podelitev nagrad je odličen uvod v to gastronomsko obarvano leto,” je ocenila. (STA)

Naš čas
18. januar 2021

Vreme

Velenje

6 °C

Oblačno

četrtek

Deževno

-5 °C 3 °C

petek

Jasno

-6 °C 4 °C

sobota

Delno oblačno

-4 °C 5 °C