“Temeljne vrednote rudarja so skozi ves ta čas oblikovale kulturo in vrednote naše celotne lokalne skupnosti. In zato velja, da rudarski poklic pravzaprav ni poklic, ampak je poslanstvo. Ne more ga opravljati vsak. Za naš poklic so potrebni pogum, solidarnost, pripadnost. Rudar vsak dan iz podzemlja naravi trga njene zaklade. In včasih ga narava opomni, kako zahtevna, nepredvidljiva in neizprosna je. Zaradi tega delo rudarja ni le poklic, je način življenja,” je v svojem nagovoru med drugim dejal generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec 11. aprila, na dan obletnice in na prvi v nizu prireditev, ki jih bodo letos pripravili v Premogovniku Velenje ob njegovi 150-letnici.
To so pripravili v parku Muzeja premogovništva Slovenije, kjer odslej stoji največji razstavni eksponat, ki ga sestavljajo hidravlično podporje iz 10 sekcij, pridobivalni stroj in verižni odkopni transporter.
Skrb za energijo cele Slovenije
Mag. Mavec je povzel zgodovino premogovništva s poudarkom na skokovitem razvoju Premogovnika Velenje po 2. svetovni vojni in posebej v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja
“Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga, skupaj s Termoelektrarno Šoštanj pa sta pokrivala tudi po več kot polovico potreb po električni energiji. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je proizvodnja v 80. letih minulega stoletja, ko smo v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, skokovito povečala in se v letih med 1981 in 1986 povzpela nad 5 milijonov ton premoga. Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu,” je dejal mag. Mavec.
Spomnil je, kako so rudarji in njihove družine gradile Velenje z udarniškim delom. “Tisoči prostovoljcev so ustvarili razmere za sodobno urbanizacijo. Izkopani kilometri jarkov za vodovodno, električno in toplovodno omrežje so Velenje leta 1959 postavili na zemljevid kot prvo jugoslovansko mesto s toplovodnim omrežjem.”
Premogovnik Velenje je tudi stalno skrbel za obnovo pridobivalnega prostora na površini in njegovo splošno namembnost, zaradi česar Šaleška dolina ne daje podobe tipičnega rudarskega območja.
150 let je zgodba o ljudeh
A razmere so se v premogovništvu v zadnjih letih močno spremenile. “Slovenija se je skupaj z Evropo odločila za razogljičenje energetike in sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Ta določa, da bo naša država, v skladu z načeli pravičnega prehoda, najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo elektrike. Središčna in hkrati največja točka tega prehoda v ogljično nevtralno družbo je Šaleška dolina s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj. Odločitev glede izhoda iz premoga ne bo toliko vplivala na druge dele Slovenije, kot bo vplivala na našo dolino in jo dodobra predrugačila,” je poudaril generalni direktor in spomnil, da še vedno čakamo na dva ključna zakona, ki bosta temelja za prestrukturiranje.
In sklenil: “Že 150 let torej pišemo zgodbo tega kraja – zgodbo o ljudeh, ki so s srčnostjo, predanostjo in trdim delom oblikovali prostor, kjer se bogata tradicija prepleta z napredkom, znanjem in s sodobno tehnologijo. Premogovnik Velenje je mnogo več kot le del industrijske dediščine – je simbol skupnosti, trdoživosti in neomajne volje. Je odsev generacij, ki so v temi rovov iskale svetlobo prihodnosti.
S spoštovanjem do preteklosti, z odgovornostjo do sedanjosti in z enako energijo, kot jo že 150 nosimo v svojih srcih, odločeni v uspeh zremo v prihodnost.”
Razstava o znamkah premogovništva
Praznovanje so obeležili tudi z izdajo jubilejne poštne znamke, priložnostnega žiga in razglednice (t. i. maksimum karte). Razstavo – postavljena je v Beli garderobi Muzeja in si jo je možno ogledati do 13. julija letos – je pripravil Tone Petek, ustanovni pobudnik in član Filatelističnega numizmatičnega kluba Celje, ki je velik zbiralec in ljubitelj filatelije. Pripravil je že številne razstave, ne samo znamk, ampak tudi zgodb, povezanih z njimi. Do zdaj je pripravil že več kot osemdeset različnih tematskih filatelističnih razstav. Pri pripravi razstave so sodelovali: Pošta Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Filatelistični in numizmatični klub Celje, Saša France, Veni Ferant, Stojan Špegel, Vojko Rejc iz Filatelističnega društva Idrija in predstavniki Premogovnika Velenje.
Tone Petek je ob tej priložnosti dejal, da razstavo podarja Muzeju premogovništva Slovenije.
