Današnje kolo so izumili v 19. stoletju. Ker so bila kolesa draga, so jih sprva uporabljali predvsem bogatejši meščani. Proti koncu stoletja se je, tudi po zaslugi različnih izposojevalnic, število koles povečalo. Ker kolo ni bilo dostopno vsakomur, je bila njegova tatvina sorazmerno težak udarec za lastnika in hud prekršek za tatu. Če so kolo najprej uporabljali bolj za modo ali družabno izletništvo, pa je s širjenjem med družbene sloje postalo pomembno prevozno sredstvo. Tudi odpor proti prvim kolesarjem, ki so plašili živali ter nadlegovali pešce, se je umiril, in rastoče kolesarstvo je bilo treba vključiti v promet.

Danes kolo ni več prestižno prevozno sredstvo, ampak sestavni del prometa. To pomeni, da na kolesarje na cestah v mestih in izven njih prežijo vse tiste nevarnosti, ki ogrožajo tudi druge udeležence, so pa bolj ranljivi, a hkrati tudi sami odgovorni za upoštevanje prometnih predpisov.

S toplejšim vremenom se poveča število kolesarjev v prometu, zato Agencija za varnost prometa (AVP) poziva vse voznike, naj bodo v teh pomladnih dneh pozorni tudi na kolesarje in e-kolesarje. Vozite na ustrezni varnostni razdalji, upoštevajte cestnoprometne predpise, pri prehitevanju kolesarjev pa upoštevajte bočno (varnostno) razdaljo vsaj meter in pol!
Opozorilo pa velja tudi za kolesarje – v prometu vselej ravnajte samozaščitno. To pomeni, da ste dolžni poskrbeti za lastno varnost, kamor spada tudi ustrezno psihofizično stanje, primerna oprema in predvsem odgovorno vedenje. Za vse udeležence v prometu sta ključni zbranost in pozornost.

Kolesarjenje je v Sloveniji v vzponu

Delež kolesarjev se v prometu vztrajno povečuje, zato AVP pripravlja številne aktivnosti na področju preventive in vzgoje. V letu 2024 in do srede marca 2025 se je zgodilo več kot 1.500 nesreč z udeležbo kolesarja (letos že 87) in še 88 z udeležbo e-kolesarja (letos 7). Umrlo je pet kolesarjev in e-kolesarjev, 270 se jih je huje poškodovalo (letos še ni bilo smrtne žrtve). Tudi pri kolesarjih je najpogostejši vzrok nesreče v zadnjih dveh letih še vedno neprilagojena hitrost (dobra polovica), na drugem mestu pa je nepravilna smer/stran vožnje, ki predstavlja približno 20 odstotkov vseh nesreč s kolesarji.
Ob vse bolj priljubljenem kolesarstvu in rekreativnem kolesarstvu vse večji delež zavzemajo električna kolesa, s katerimi lahko še lažje premagujemo razdalje in višinske razlike. Ob tem je potrebna dodatna previdnost, saj so ta kolesa praviloma težja, hipno pa razvijejo tudi izjemen navor, ki je lahko za nevajene težko obvladljiv. Ob morebitnih padcih ali nesrečah so posledice lahko precej hujše, še posebej, če kolesar ne uporablja kolesarske čelade.

Trije nasveti voznikom

1. Pri zavijanju desno bodite še posebej pozorni! Kolesarji imajo prednost!
2. Vrata avtomobila iz notranjosti odpirajte z desno roko, tako boste prisiljeni pogledati levo preko ramena in boste zagotovo opazili 
3. bližajočega se kolesarja. Ne jezite se na kolesarje! V prometu so mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Trije nasveti kolesarjem

1. Spoštujte pravila vožnje, ne uporabljajte slušalk in mobilnega telefona, z roko vedno jasno nakažite, kam zavijate!
2. Poskrbite za dobro vidnost (in varnost), uporabljajte odsevne materiale, na kolesu naj bosta delujoči sprednja in zadnja luč!
3. Pred rdečo lučjo se vedno ustavite! Za vašo varnost uporabljajte čelado in na cesti v družbi nikar ne vozite vzporedno.

Za varnost kolesarja je izredno pomembno, da ima brezhibno kolo, ki:

• je primerne velikosti, z ustrezno nastavitvijo sedeža in krmila,
• ima delujočo sprednjo in zadnjo zavoro,
• ima delujočo sprednjo belo in zadnjo rdečo luč,
• ima odsevnike v pedalih in med naperami,
• ima ustrezne in brezhibne pnevmatike in
• ima delujoč zvonec.

Na kolesu je priporočljivo imeti tudi blatnike, ščitnik verige, prtljažnik ali košarico za prtljago, sploh, če pogosto prevažate prtljago. Ni odveč opomniti še, da je treba kolo, posebej še sodobno z več sklopi, tudi ustrezno vzdrževati in seveda redno servisirati!

Nosite zaščitno kolesarsko čelado!

Kolesarska čelada je nepogrešljiv del opreme vsakega kolesarja, saj ublaži posledice poškodbe glave za 40 do 70 %. Vsak trk ali padec s kolesom lahko povzroči poškodbe glave, ki puščajo trajne posledice, zato pri AVP priporočajo uporabo kolesarske čelade kolesarjem vseh starosti, ne le do 18. leta, kot je zakonsko obvezno. Pazljivo jo izberite (glede na vaše vožnje in potrebe), preverite ustrezno homologacijo, hkrati pa naj ima čelada sistem za prilagoditev z vrtljivim gumbom in, če je le mogoče, še tako imenovani MIPS sistem za ublažitev poškodbe možganov ob udarcu. Statistika pravi, da je dobrih 53 odstotkov tistih kolesarjev, ki so uporabljali čelado, utrpelo le lažje posledice v prometni nesreči, pri 52 odstotkih pa so jo odnesli brez posledic.

Zaščitna oprema – ščiti!

• Na podlagi analize prometne varnosti v Sloveniji v sklopu projekta Trendline 2024 so na AVP ugotovili naslednje zanimive statistike v zvezi z uporabo zaščitne opreme pri kolesarjih:
• Od vseh opazovanih 2.088 kolesarjev jih je čelado uporabljalo 984, kar predstavlja 47 % vseh opazovanih.
• Na cestah izven naselij je delež uporabe čelade med kolesarji nekoliko višji od splošnega povprečja in znaša 86 %, na cestah v naseljih pa 38 %.
• Kolesarji čelado bolj dosledno nosijo na električnih kolesih, kjer je delež uporabe 68 %, na navadnih kolesih pa 46 %.
• Med tednom čelado uporablja 41 % kolesarjev, konec tedna pa 55 %.
• Kolesarji, mlajši od 15 let, čelado nosijo v 90 %, pri starejših od 15 let pa je ta delež znatno nižji in znaša 44 %.
• Čelado uporablja več moških kot žensk. Pri moških delež uporabe kolesarske čelade znaša 51 %, pri ženskah pa 40 %.
• Uporaba mobilnega telefona in slušalk ni dovoljena
• Uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj odvrača pozornost od prometa, zato se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Novela Zakona o pravilih cestnega prometa je avgusta 2021 za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), zvišala kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo na 120 evrov.