Velenje, 1. aprila – Gost aprilskega pogovora v okviru Hospickafeja, ki ga redno pripravlja Slovensko društvo Hospic, območni odbor Velenje, je bil duhovnik Martin Golob. Ivana Šikonija je v Knjižnici Velenje pred mnogoštevilnim občinstvom z njim spregovorila o tem, zakaj je življenje dar, ki ga je vredno polno živeti.
Martin Golob prihaja iz kmečke družine, ki domuje blizu Šmartna pri Litiji. Kot najstarejši otrok je bil rojen leta 1988, ima pa še pet bratov. Po srednji šoli se je vpisal na Teološko fakulteto in bil v duhovnika posvečen leta 2013. Kot kaplan je služboval v Zagorju in na Vrhniki, nato pa je sledilo obdobje župnikovanja v Srednji vasi v Bohinju. Leta 2020 se je preselil v župnijo Grosuplje, iz katere s sodelavci duhovno skrbi tudi za Lipoglav in Polico. Znan je po svojih vlogih, ki jih od leta 2018 snema za spletni portal Aleteia ter v njih preprosto in prisrčno nagovarja številne sledilce. Martin, ki je v času korone poskrbel za stotine prenosov svetih maš po spletu, je pogost in zaželen sogovornik pri številnih medijih ter človek, ki s prisrčnostjo in iskrenostjo povezuje in združuje ter prinaša veselo oznanilo v živahen medijski svet.
Preprosto smo živeli, a smo imeli vse
Pravi, da se trudi povezovati ljudi, njegov uspeh pa je v tem, da je pri svojem delu srečen. V pogovoru z Ivano Šikonija je v svojem iskrenem in hudomušnem slogu povzel življenje v desetčlanski družini – oče, mama, šest fantov, stari oče in stara mama. Takšno življenje mu je obrusilo značaj in privzgojilo spoštovanje do vseh generacij.
»Starši so nam dali dovolj odgovornosti pri delu, skupaj smo delali na kmetiji, hkrati pa smo se veliko pogovarjali in smejali – fantje smo bili staršema v veselje,« je pripovedoval. Mama je bila med samimi moškimi trdna, odločna, a hkrati čustvena in nežna. Skrbela je »za vse« in njeno vrednost so spoznali šele, ko je morala za nekaj dni v bolnišnico. »Takrat smo spoznali, da tudi mama veliko dela in smo ji bili hvaležni za vse, kar je naredila za družino.«
In preskok k starejši generaciji. »Ko se je stara mama čutila odveč, nemočno, ker ni mogla več delati, ji je oče, njen sin, dejal: Mama, lepo je, da samo ste. Vesel sem, ko vas vidim sedeti v kuhinji,« je Martin Golob pojasnil dar življenja, ki ga je vredno spoštovati in lepo živeti od rojstva do smrti.
Čas je peščena ura
Doma na Martina in njegovega brata Matijo, ki je še diakon, niso pritiskali, da bi šla za duhovnika. Martin je izbiro poklica pojasnil: »Ne vem, kaj bi bil drugega.« Na vprašanje, ali je duhovništvo služenje, je v odgovor pritrdil. »Prinašam boga, upanje, človečnost, vero. Rad imam, da ljudem služim tako, da jih tolažim na pogrebih, prinašam veselje na porokah, spodbujam ob krstih otrok.«
Njegov moto je tudi, da nikoli ne obupa nad ljudmi, v vseh vidi kaj dobrega, upa in vztraja. »Svoje pridige vedno pripravim tako, da ljudi združujem, ne žalim ali ponižujem.« Zanj je življenje dar, zato je sklenil: »Ne zamudite življenja, čas je peščena ura.«
Zelo prijeten, hudomušen, a globoko razmišljujoč večer sta s slovenskimi popevkami s pomenljivimi besedili in z glasbeno spremljavo obogatila vokalistka Urška Bider in kitarist Franjo Jurovič.
