Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje (UNI3), ki omogoča članom in občanom z območja Šaleške doline nadaljevanja izobraževanja, usposabljanja in osebnostne rasti, vsako študijsko leto izvaja večje število tečajev, delavnic in športno-rekreativnih dejavnosti. Ena od skupin s psiho-socialnimi vsebinami skrbi tudi za plemenitenje znanja in veščin za uspešne medsebojne odnose v družbi, delovnem okolju, družini in v prijateljskih krogih.

Ta izziv, ki so ga sprejeli že lani, so na željo udeležencev različnih izobrazbenih nivojev in stroke nadaljevali v letošnjem 2. ciklusu z naslovom V komunikaciji povezani v sodobnem svetu z mentorico, sociologinjo Sonjo Bercko Eisenreich. O izjemni motivaciji in zadovoljstvu slušateljev smo izvedeli v pogovoru z mentorico na zaključni ekskurziji skupine v zgodovino in kulturo starega mesta Ptuj.

Kaj je na delavnico pritegnilo ljudi, ki so skozi zaposlitveno kariero že izvajali zelo raznolika dela, funkcije in poslanstvo?

»Nevro-znanost danes pravi, da se je treba učiti vsak dan znova, če želimo ohraniti vitalen in živ um. To pa je med drugim tudi naš cilj. Ne le s teorijo, predvsem s prakso in praktičnimi vajami. Poleg novih znanj s področja nevro-znanosti, psihologije in drugih humanističnih ved pridobivati in krepiti socialne veščine, zaradi katerih smo mi sami bolj celostni, v odnosih z drugimi pa ustvarjalni in povezovalni. Nenazadnje naši medosebni odnosi štejejo največ, kot le možnost za opravljanje dela in komunikacijo.«

Kako je potekal tokratni krožek? Kakšen je bil vsebinski sestav in kakšni cilji?

»Naš krožek se je v letošnjem šolskem letu nadaljeval z nadgradnjami predvsem pozitivne psihologije in čustvene inteligence, ki je za naše vsakodnevno življenje, povezovanje, ustvarjanje in ohranjanje medosebnih odnosov izjemno pomembna. Žal se tega ne učimo že v šolah in ta manjko nas v življenju spremlja precej časa, dokler se iz svojih izkušenj ne naučimo drugačnega ravnanja, razmišljanja in vedenjskih vzorcev. Vse dokler se ne preobrazimo.  Tečaj, ki bi naj trajal v krajših etapah 30 ur, se v naši skupini z 12 udeleženci vsakič spontano zamakne čez to mejo. Vsak dober študij je treba osmisliti in obeležiti ter se kot dobri partnerji v projektu ob tem še kar nekaj novega naučiti.«

Zamislili ste si izkušnjo, skok v preteklost. Lansko sezono ste spoznali grad in zgodovino Komende na Polzeli, letos ste šli obiskat nekdanjo velemestno naselbino Ptuj!

»Prav tam smo lahko doživeli novo razsežnost, ki jo bomo dodali mozaiku barvitih izkušenj udeležencev. Tečaj je bil izjemno bogat in intelektualno izzivalen, saj smo skupaj raziskovali, kako lahko bolj zavestno upravljamo s svojimi čustvi in medosebnimi odnosi. Aktiven zaključek izobraževalnega potovanja sem organizirala kot celodnevni izlet na Ptuj, v mesto, kjer sem se rodila in preživela v njem svojo zgodnje otroštvo. Še vedno ga doživljam kot domače gnezdo. Ptuj zame ni le kraj spominov, temveč tudi prostor, kamor se vedno znova vračam po navdih in čustveno ravnovesje. Sprehodi po njegovih ulicah, dotik kamnitih zidov z bogato zgodovino ter pogled na reko Dravo mi vedno znova dajejo občutek povezanosti in notranjega miru. Vse to sem želela preliti tudi svojim študentom, ob tem pa predstaviti tudi izjemno bogato zgodovino Ptuja v času rimskega cesarstva v 11. stoletju, ki je skoraj utonila v pozabo. Na srečo se zdaj kot speča Trnuljčica prebuja iz dolgega sna. Slovenci smo na svoja stara mesta in našo davno zgodovino lahko zelo ponosni. Le voljni jo moramo spoznati.«

Imel sem priložnost podoživeti ta način, pristop in bistvo praktičnega. Je bil Ptuj nagrada vsem slušateljem za vnemo in raziskovanje odnosov med ljudmi skozi čas?

»Na našem izzivu smo najprej raziskovali sakralno dediščino mest, cerkev sv. Martina  in dominikanskega samostana z neprecenljivo zbirko najstarejših natisnjenih knjig, vse pod vodstvom izjemnega patra Andreja Feguša, ki nas je očaral z entuziazmom ter skrbjo za ohranitev pričevalcev zgodovinske dediščine. Slovenci potrebujemo svoje globoke in močne korenine, da jih ne izbriše prah časa in da v tem hitrem, globalističnem svetu dejstva in stvaritve ne potonejo v popolno pozabo. Tako smo se vrnili dokaj globoko v preteklost, v veličastno rimsko Petovio, kjer smo skozi vodenje mladega študenta zgodovine podoživeli duh antičnega časa. Arhetipske slike preteklosti so oživele v nas in prav to je bilo za naš končni izplen pomembno. Biti in ostati večrazsežnostni človek! Tako tudi naši študenti niso le pridobili novih znanj, temveč so del tega mesta ponesli s seboj-morda kot del svojega novega »dojemanja gnezda« v srcu.«

Izvedeli smo za željo, da vaše funkcionalno izobraževanje starejših potegnete še v tretji del.

»Moji študentje še ne želijo zaključiti tega šolanja in našega druženja, zato bomo z izobraževanjem nadaljevali tudi v naslednjem študijskem letu 2025/26, ko bomo več časa posvetili teoriji in praksi čuječnosti, za kar je v skupini veliko zanimanja in predvsem pričakovanja. Če se želi, naj se zgodi in se bo!«