Premogovnik Velenje je 11. aprila obeležil 150 let delovanja oz. pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Ravno na ta dan leta 1875 je Franc Mages, posestnik z Dunaja, v bližini zdajšnjega Jaška Škale naletel na »glavni sloj« premoga. S tem odkritjem je postavil temelje Premogovnika Velenje, zato ga imamo upravičeno za začetnika industrijskega premogovništva v Šaleški dolini.
Prvo odkritje premoga že leta 1766
Prvo odkritje velenjskega lignita sicer sega že v leto 1766, v začetku 19. stoletja pa je to odkritje v Šaleško dolino privabilo tudi prve podjetnike in gospodarske družbe, ki so poskušali z organiziranim pridobivanjem premoga. Zaradi nedonosnosti so se lastniki vse do leta 1870 hitro menjavali, nakar je v dolino prišel Franz Mages, nemški podjetnik in raziskovalec. Kljub začetnim neuspehom je vztrajal z raziskovalnim vrtanjem in 11. aprila 1875 na globini nekaj več kot sto metrov naletel na lignitni sloj. Najdba glavnega lignitnega sloja je pomenila osnovo za nastanek premogovnika, zato ta datum velja za uradni začetek industrijskega pridobivanja premoga v Šaleški dolini.
Ustanovitev velenjskega premogovnika
Kljub temu da je Magesu uspelo odkriti glavni premogovni sloj, pa ena sama vrtina ni pomenila dovolj trdnega dokaza za začetek odpiranja premogovnika. Potrebne so bile še dodatne raziskave, za kar pa mu je začelo primanjkovati sredstev, zato je vsa raziskovalna dejavnost v dolini zamrla za prihodnjih deset let. Po dolgotrajnem iskanju kupca za svojo posest v Šaleški dolini ga je naposled le našel. 17. aprila 1885 je Magesove rudarske posesti v Šaleški dolini kupil slavni graditelj železnic in bogati veleindustrialec Daniel pl. Lapp – bodoči ustanovitelj in prvi lastnik velenjskega premogovnika.
Daniel pl. Lapp je bil prvi, ki mu je zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita. Rudarji so v času po odprtju prvega jaška, kljub zgolj ročnemu delu, uspešno večali proizvodnjo, k čemur je pripomogla tudi nova železniška proga, ki je omogočila prodajo bolj oddaljenim kupcem. Leta 1905 je bila v neposredni bližini jaška zgrajena tudi prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi lignita.
Največji preboj v 80. letih
Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine odkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let 20. stoletja. Velenjski premogovnik je v tem obdobju zagotavljal kar tri četrtine vsega slovenskega premoga. Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero so v obdobju med letoma 1981 in 1986 vsako leto presegli 5 milijonov ton nakopanega premoga. Moderna mehanizacija in lastna odkopna metoda sta bili komaj dovolj za pokritje vseh potreb po premogu.
Proizvodnja premoga v Premogovniku Velenje se je v zadnjih letih predvsem zaradi usmeritev EU in Slovenije po prehodu v brezogljično družbo močno znižala in je v letu 2024 znašala 2,169 mio ton, za letos pa načrtujejo 1,8 mio ton premoga. V celotni zgodovini Premogovnika Velenje so do danes nakopali dobrih 264 mio ton premoga.
Pomembni mejniki v zgodovini Premogovnika so leto 1885, ko se je začelo podzemno pridobivanje premoga, leto 1914, ko so Lappovi nasledniki premogovnik prodali avstrijskemu cesarju, štirinajst let kasneje je bila zgrajena velenjska termoelektrarna. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje kot podjetje za proizvodnjo lignita, devet let kasneje pa je bilo prvič odkopanih več kot milijon ton premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja.
Šaleška dolina je (z)rasla na premogu
Premogovnik Velenje že stoletje in pol soustvarja podobo Šaleške doline in tudi širše regije ter sodeluje pri oblikovanju njenega gospodarskega in družbenega razvoja. Prav zaradi razvoja premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, roke rudarjev pa so z udarniškim delom in s samoprispevkom pomagale zgraditi mesto Velenje, vrtce in šole ter infrastrukturo za zdravje ter kulturno in športno udejstvovanje prebivalcev.
Družbena odgovornost podjetja se kaže na številnih področjih, predvsem pri sanaciji okolja in tudi pri umeščanju novih, privlačnih vsebin v nekdaj degradirano območje. Pomen Premogovnika Velenje se namreč ne meri zgolj z zagotavljanjem zadostnih količin premoga za proizvodnjo električne energije v Termoelektrarni Šoštanj, temveč tudi z vplivi, ki jih ima premogovniška dejavnost neposredno na okolico.
S preprečevanjem in z odpravljanjem negativnih vplivov na okolje se Premogovnik Velenje srečuje že vse od svojega nastanka. V podjetju vseskozi stremijo k temu, da se premogovništvo odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, zato so neprijazen odnos do okolja v zadnjih desetletjih precej zmanjšali. Njihova okoljska politika izhaja iz strateških ciljev, ki se nanašajo na skrb za zdravo delovno in bivalno okolje, na zdravje zaposlenih in prebivalcev Šaleške doline ter na blaženje obremenitev v okolju in odpravljanje negativnih vplivov posledic odkopavanja premoga.
Področje sanacije ugreznin se bo spreminjalo vse do konca odkopavanja premoga, vseskozi pa si prizadevajo, da ga sproti urejajo in sanirajo. Del območja je urejen do te mere, da danes omogoča različne prostočasne, športne in druge družbene aktivnosti.
Povzeto po Rudarju (št. 1, 2025)
Viri: Zgodovina Premogovnika Velenje (Anton Seher); Mejniki (Vinko Mihelak)
