Stvari se spreminjajo v prid invalidov

Peter Bršek
Naš čas

Peter Bršek, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije – Invalidi se morajo s težavami in vprašanji najprej obrniti po pomoč na svoje lokalno društvo

8. marca lani je postal predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Peter Bršek iz Premogovnika Velenje. Po njegovih navedbah predseduje eni od večjih zvez v  državi. Ta šteje blizu 49 tisoč članov, od tega je približno 35 tisoč invalidov. Pred nedavnim se je Bršek mudil v Šmartnem ob Paki in ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Ugotavljate rast števila članstva? Kateri so najpogostejši razlogi za invalidnost?

»Število članov invalidov bistveno ne raste, opažamo pa manjšo rast podpornih članov. Ti očitno zaznavajo dobro delo lokalnih društev, odborov in se radi vključujejo v njihove programe. Najpogostejši vzroki za invalidnost so poškodbe na delu ali izven dela ter bolezenska stanja. Naj pa ob tem poudarim, da naša zveza zastopa le invalide z ocenjeno kategorijo invalidnosti po SPIZ-u oziroma ocenjene ali prepoznane invalide s telesno okvaro. Vključujemo pa tudi invalide iz naslova Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Zavoda za zaposlovanje.«

Med invalidi na terenu je pogosto slišati, da so pri reševanju svojih težav premalo slišani, še manj uslišani. Ugotavljate tako morda tudi v vodstvu zveze?

»Seveda se srečujemo z različnimi težavami posameznikov. Menim, da se morajo ti z njimi najprej obrniti po pomoč na svoje lokalno društvo oziroma odbor. Če na teh naslovih ne dobijo zadovoljivih odgovorov, je naslednji korak zveza, kjer težavo posredujemo tudi na osnovi lastne iniciative in jih napotimo na ostale službe, pristojne za reševanje problematike. Do neke mere s(m)o pri tem uslišani. Nisem pa najbolj zadovoljen glede sprememb invalidske in pokojninske zakonodaje. Zveza je deležnik z reprezentativno pravico zastopanja invalidov na državni ravni, a nas za zdaj uradno Vlada RS še ni obvestila oziroma seznanila s predlogi novih členov zakonodaje, ki se nanašajo na invalide.«

Katere težave, s katerimi se obračajo člani po pomoč na zvezo, prevladujejo? So to še vedno socialne stiske, čeprav bi nekateri dejali, da so te z rastjo višine pokojnin in invalidnin manjše?

»Še vedno so socialne stiske najbolj pereče za naše člane invalide, sploh pri tistih, ki so bili invalidsko ocenjeni pred letom 2000 oziroma pred letom 2012, ko se je spreminjal zakon SPIZ-2. Moram pa tudi priznati, da se te zakonodajne zadeve postopoma izboljšujejo v prid invalidov. Vseh pa zanesljivo te ne dosežejo. Načeloma menimo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi položaj vsem invalidom nekoliko izboljšal, vsaj obljubljajo. V veljavo bo stopil  januarja prihodnje leto in upajmo, da bo temu res tako.«

Kako lahko zveza tistim, ki se obrnejo nanjo s svojimi težavami, pomaga?

»Kot sem že dejal, so pravi naslov za težave najprej odbori, društva, šele nato zveza, kjer jim nudimo možnost koriščenja brezplačne pravne moči predvsem s področja delovno pravne in pokojninsko invalidske zakonodaje, kjer imamo pristojnosti. Če pa so težave z drugih področij, pozovemo pristojne institucije, organizacije ali naslovimo težave na Nacionalni svet invalidskih organizacij, ki združuje več kot 20  društev po vsej državi in ima tudi možnost neposrednega dostopa do vladnih pogajalcev oziroma odločevalcev glede invalidske problematike.«

Kakšno pomoč pa pričakuje zveza od države? Katera so osrednja vprašanja, ki jo nanjo naslavljate?

»Za nas je zelo pomembna finančna pomoč. Prispevke pridobivamo iz naslova različnih organizacij: največji financer je Fiho – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj malega sodelujeta pri sofinanciranju še Zavod za  pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ministrstvo za kulturo. Prizadevamo si pridobiti čim več denarja za delovanje društev na lokalni ravni in same zveze. Za zdaj smo pri tem dokaj uspešni, zato tako tudi delujemo in pomagamo našim članom. Lahko izrazim zadovoljstvo, ker se izboljšuje invalidska zakonodaja. Ne morem reči, da bodo spremembe prinesle dodatne ugodnosti, smo pa že ugotovili, da bistvenega nazadovanja ne bo. Še vedno čakamo na seznanitev o spremembah, da bomo lahko podali predloge, kje vidimo možnosti za izboljšanje, opozorili na zadeve, ki nam niso pogodu. Verjamem, da bomo uspeli dogovoriti to, kar je za invalide najboljše.«