Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših, da bi izpostavila pomen starejših in njihov prispevek v družbi. S to besedo običajno označujemo osebe, stare 65 let ali več. Projekcije kažejo, da se bo število ljudi v tej starostni skupini po svetu več kot podvojilo, s 761 milijonov leta 2021 na 1,6 milijarde leta 2050. Še hitreje narašča število oseb, starih 80 let ali več.
Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 462.512 prebivalcev, starih najmanj 65 let. To je bilo dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991. Njihov delež med vsemi prebivalci je takrat znašal 11 %, letos pa 22 %. Še bolj narašča število stoletnikov, torej oseb, starih 100 let ali več: 1. januarja letos jih je bilo 386 ali skoraj 15-krat toliko kot leta 1991. Med njimi je bilo 62 moških in 324 žensk.
Organizacije starejših nezadovoljne
Geslo letošnjega mednarodnega dneva je Staranje z dostojanstvom s podnaslovom Pomen krepitve sistemov za oskrbo in podporo starejših v svetu. Slovenske organizacije za pravice starejših so v svojih izjavah ob mednarodnem dnevu starejših kritične do zakonodaje oz. zakonskih predlogov. O tem so tekla tudi strokovna srečanja in okrogle mize na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje ta teden v Ljubljani.
Ministrstvo za solidarno prihodnost vse od svojega začetka v lanskem letu zagotavlja, da se zaveda pomena dobro urejenega sistema dolgotrajne oskrbe. S tem namenom so vztrajali, da je treba zakon o dolgotrajni oskrbi iz časa prejšnje vlade spremeniti, začetek njegovega izvajanja pa s 1. januarja 2023 prestaviti na 1. januar letos. Tako se je z letošnjim letom začel postopno izvajati novi sistemski zakon, ki določa pravice in storitve. Med pravicami je bila za izvajanje prva na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba se bosta začeli izvajati 1. julija 2025, pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji pa bo v skladu s tem zakonom mogoče uveljavljati od 1. decembra 2025.
Sindikat upokojencev o dolgotrajni oskrbi
Sindikat upokojencev Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je ocenil, da se zakon o dolgotrajni oskrbi uresničuje prepočasi. Hkrati so opozorili na pomanjkanje kadra. Ta problem je očiten že danes, čeprav se bosta pravici do dolgotrajne oskrbe na domu in do institucionalnega varstva po zakonu začeli izvajati šele leta 2025, so sporočili. Opozorili so tudi na pereče vprašanje življenja starejših v blokih brez dvigal – brez njih naj bi bilo kar 11.000 zgradb. Prizadevajo si za vgradnjo dvigal v vse večetažne stavbe, ki jih nimajo, saj je to za čim daljše bivanje starejših v domačem okolju nujno.
V ZDUS kritični do pokojninske reforme
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je med drugim osredotočeno na pokojninsko reformo. Za upokojence je v vladnih izhodiščih za reformo pomemben del o usklajevanju pokojnin, pri katerem se zdaj v 60 odstotkih upošteva rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Po predlogu bi postopno bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač. V formuli za usklajevanje bi delež rasti plač vsaki dve leti znižali za deset odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne bi dosegel 20 odstotkov. Delež rasti cen življenjskih potrebščin bi se medtem na enak način zviševal, dokler v letu 2033 ne bi znašal 80 odstotkov.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije pa menijo, da bi se pokojnine ob upoštevanju predlagane formule v zadnjih šestih letih uskladile za dobre štiri odstotne točke nižje kot po veljavni formuli. »Nova formula pomeni vedno večje zaostajanje pokojnin za povprečnim standardom družbe, na katerega bistveno vpliva ravno rast plač,« so ugotovili.
Srebrna nit želi izboljšanje na področju zdravstva
Združenje Srebrna nit vidi največ težav v zdravstvu. »V času epidemije covida-19 osebnih stikov z osebnim zdravnikom skoraj ni bilo, zdaj pa se to stanje kar nadaljuje. Starejši pa se želijo z zdravnikom pogovoriti v živo, mu povedati svoje zdravstvene težave, dobiti nasvet,« pravi predsednica Srebrne niti Irena Žagar. Kot drugo oviro omenja zahtevo po elektronskem naročanju, saj nekateri nimajo tehničnih možnosti za to. Tretja ovira pa so po njenih navedbah predolge čakalne dobe pri specialistih.
Potrebujemo zaupnika starejših
Varuh človekovih pravic opaža, da se je v letu 2023 bistveno povečalo število pobud, iz katerih so razvidne različne oblike nasilja nad stanovalci domov za starejše, kar je zaskrbljujoče. Varuh prejema tudi številne druge pobude starejših, ki se nanašajo na različne stiske in predsodke, s katerimi se starejši soočajo v vsakdanjem življenju, kot so digitalna izključenost, starizem, diskriminacija, osamljenost in nedostopnost do zdravstvenih storitev. V uradu razmišljajo, da bi bilo smiselno v Sloveniji vzpostaviti prakso zaupnika starejših, ki bi spremljal stanje pravic starejših tudi v institucijah (domovih za starejše). Zaupnik bi bil oseba, na katero bi se lahko starejši obrnili v primeru različnih stisk, v katerih se znajdejo, pa tudi v primerih kršitev pravic, nasilja, zlorab, zanemarjanja ali izkoriščanja.
