Kostanj je bil pomemben vir hrane že v starih civilizacijah, ki so poznale tudi njegovo zdravilno moč. Včasih so mu rekli tudi »drevo revnih«, saj so ljudje na revnih območjih z njim nadomeščali žita. V nekaterih predelih Evrope je bil glavni vir ogljikovih hidratov. Najstarejši kostanji so v okolici vulkana Etna in so stari že več kot tisoč let. V Evropi so ga gojili že stari Rimljani in Grki.
Plodovi vsebujejo veliko škroba in so izredno hranljivi
V višjih predelih Sredozemlja, kjer je bilo težko pridelati žito, je bil kostanj glavna hrana v jesenskem in zimskem času. V časih, ko ljudje še niso poznali krompirja, je bil kostanj na področju Slovenije pomemben vir prehrane. Kostanj se ponaša z bogato hranilno vrednostjo. Jemo ga lahko kuhanega ali pečenega, pa v juhi, pireju, sladicah, kot nadev za perutnino … Iz kostanjev je mogoče pridelati tudi razne tinkture in tonike za lajšanje težav s krčnimi žilami. Ima nizko vsebnost maščob (le dva do šest odstotkov) in veliko ogljikovih hidratov, kar ga loči od drugih oreščkov, ki so po navadi bogati z maščobami. Je brez glutena, zato je odlična izbira za tiste, ki imajo celiakijo. Vsebuje vitamine, kot so vitamin C, B6 in folna kislina, ter minerale, kot so magnezij, kalij in železo.
Drevo kostanja obrodi 100 do 200 kg kostanja
Pri nas raste do nadmorske višine 800 metrov. Pomemben je zaradi plodov, ki so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani. Eno samo drevo kostanja obrodi od 100 do 200 kg zdravih plodov. Obrodi vsako leto, še posebej plodno pa je vsako tretje leto. Gojene sorte, kot so na primer kostanji, ki obrodijo marone, obrodijo še bogatejše kot navadni kostanj. Največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji je Gašperjev kostanj, ki ga najdete v dolini Sopote nad Radečami pri Zidanem mostu. Visok je 15 metrov, debel pa več kot 3 metre.
Pravi kostanj je botanično v sorodu z bukvijo. Njegov les je izjemno cenjen in kakovosten. Uporablja se tudi v lesni industriji. Je trajen na suhem in v vodi, neodporen pa je na menjavanje vlažnosti. Uporablja se za izdelavo pohištva, sodov, drogove, za gradnjo ladij in mostov ter v rezbarstvu.
Uporabno lubje, listi in plod
Plodovi kostanja so zdravilni, saj zdravijo krčne žile in blažijo razne driske. Uporabno je tudi kostanjevo listje, saj se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis, astmo, artritis in oslovski kašelj. Skorjo kostanja so v 19. stoletju uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah in kožnih boleznih, cvetove pa ljudska medicina še danes uporablja za krepitev telesne odpornosti.
Če trpite zaradi vnetij na dihalih, bolečin v grlu in drugih težav v dihalnem predelu, si privoščite kostanjev med. S svojim malce ostrejšim okusom bo uspešno sodeloval pri lajšanju teh zdravstvenih težav. Kostanjev med pomaga tudi proti stresu, depresiji in agresivnemu razpoloženju, olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem.
Pri težavah s krčnimi žilami pa uporabite sveže plodove, shranjene v zdravilnih poparkih. Kostanj s svojimi zdravilnimi učinkovinami tudi krepi krvni obtok, ledvice in imunski sistem. Zaradi visoke koncentracije vitamina C in drugih antioksidativnih spojin v kostanju so le ti idealni za 'zagon' našega imunskega sistema.
Poleg tega je kostanj zaradi količine magnezija odličen zaveznik pri izboljšanju kostne gostote. Tako lahko zaradi visoke koncentracije različnih mineralov, ki jih najdemo v kostanju, upočasnimo nastanek številnih starostnih motenj, na primer osteoporoze.
Kostanj je tudi dober vir folata. Folat spada v skupino vitaminov B, je koristen za imunost in pomemben za ženske v reproduktivni fazi življenja. V 100 gramih pečenega kostanja lahko najdemo 70 mg folata.
Zaščitite se pred hladno zimo in omogočite svojemu telesu le najboljše. Kostanjeva zdravilna moč vas bo učinkovito zaščitila, vam okrepila telo ter mu privoščila obilo okusnega razkošja. Zaužijte ga čim prej, da svoje telo čim bolj uspešno pripravite na hladno vreme.
Pečen ima več kalorij kot kuhan
Kostanj ima nekoliko višjo energijsko vrednost in odlično mineralno sestavo. 100 g kuhanega kostanja v povprečju vsebuje približno 170 kalorij, pečenega pa kar 245. Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti je zelo primerna hrana za otroke, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Kostanj bo okusnejši, če ga pustimo odležati vsaj tri dni, najbolje razgrnjenega na papirju. Pred tem ga pregledamo in izločimo črvive kostanje, saj lahko črvi napadejo tudi zdrave plodove.
Kostanj lahko pred rezanjem za nekaj časa namočimo v mlačno vodo, da se lupina malo zmehča in nabrekne.Čeprav kostanj po nekaj dneh dobi nekoliko slajši okus, naj shranjevanje ne traja predolgo, saj se lahko hitro pokvari. Hranimo ga največ teden ali dva v kletnih prostorih ali hladilniku. V slednjem ga nikoli ne hranimo v plastični vrečki, saj lahko plodove hitro načne plesen.
Kostanj lahko spečemo na žerjavici, v ponvi ali pečici (ogreti na 220 stopinj Celzija). Če nimamo ponve z luknjičastim dnom, ga lahko spečemo tudi v navadni ponvi. Pred peko obvezno zarežemo zunanjo trdo lupino, saj lahko kostanj med peko raznese. Zarežemo ga po zaobljenem delu ploda v obliki križa ali po širini skozi celo stranico ploda. Če ga pečemo v pečici, zarezane plodove v eni plasti naložimo na pekač, malo poškropimo z vodo in pečemo na najvišjem vodilu 25 do 35 minut. Med peko kostanje večkrat dobro premešamo, da se enakomerno zapečejo.
Tudi pri kuhanju kostanja je treba upoštevati pravilo križnega zarezovanja. Pri tem pazimo, da ne zarežemo v jedro plodov, saj bo takšen kostanj, ko bo pripravljen, drobljiv. Zarezan kostanj kuhamo v sladki ali slani vodi 30 do 40 minut.
Kostanj lahko tudi posušimo in zmeljemo v moko. Iz kostanjeve moke spečemo torte, kolače, palačinke in številne druge slastne dobrote.
