Danes se začenja Evropski teden mobilnosti (ETM), ki vsako leto poteka od 16. do 22. septembra in se zaključi z »Dnevom brez avtomobila«. Spodbuja spremembo vedenja v smeri aktivne trajnostne mobilnosti, popularizacije javnega prevoza ter drugih pametnih in čistih mobilnostnih rešitev. Tematika letošnje že 23. izvedbe ETM je »Udoben javni prostor - za vse«. Pobudi se vsako leto pridružuje tudi Agencija za varnost prometa, ki istočasno z nacionalno preventivno akcijo Starejši udeleženci v prometu in številnimi dogodki v ospredje postavlja varnost ranljivih udeležencev v prometu, s poudarkom na starejših osebah. V četrtek, 19. septembra, skupaj z Evropskim svetom za varnost prometa - ETSC pripravljajo mednarodno konferenco oziroma PIN pogovor, ki bo namenjen ravno tej tematiki - izboljšanju varnosti ranljivih udeležencev v cestnem prometu.
V zadnjih dveh letih se je število ranljivih udeležencev, udeleženih v prometnih nesrečah, povečalo za petino glede na povprečje 2014–2021. Med ranljive udeležence v prometu spadajo: pešci, kolesarji, vozniki e-skiroja, vozniki električnega kolesa, vozniki mopeda in motornega kolesa.
Analize kažejo, da se v zadnjih 10 letih število umrlih ranljivih udeležencev v prometu zmanjšuje, število hudo telesno poškodovanih pa se rahlo povečuje. Med umrlimi udeleženci v prometu jih je v 10-letnem obdobju (2014–2023) 27,6 % iz ranljivejših skupin, med hudo telesno poškodovanimi pa kar 62,9 %. Med umrlimi ranljivimi udeleženci jih je v tem obdobju kar 51,8 % starih 65 ali več let. Med hudo telesno poškodovanimi je ta delež še višji, in sicer kar 68 %.
Tudi delež povzročiteljev prometnih nesreč, starejših od 65 let, je v porastu. Med vzroki izstopajo pri voznikih osebnih avtomobilov neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran ali smer vožnje ter neprilagojena hitrost; pri kolesarjih je to neprilagojena hitrost, sledita nepravilna stran ali smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti; pri voznikih motornega kolesa, e-skiroja ter električnega kolesa pa ponovno prevladuje neprilagojena hitrost.
V večini razvitih držav, vključno z državami EU, se pričakovana življenjska doba podaljšuje, zato se podaljšuje tudi število imetnikov veljavnih vozniških dovoljenj, starih 65 let in več. V letu 2023 je bilo tako v Sloveniji že dvakrat več voznikov osebnih avtomobilov, starejših od 80 let, kot v letu 2014. Žal ne moremo mimo dejstva, da so vozniki v starejši skupini (več kot 80 let) povzročitelji največ prometnih nesreč, takoj za mladimi vozniki, glede na število imetnikov vozniških dovoljenj. Res pa je, da so starejši številčnejša demografska skupina, kar rezultate spet postavlja v drugačno luč. Raziskave o učinkih starosti na sposobnosti, pomembne za varno vožnjo, nedvomno kažejo na upad senzoričnih, kognitivnih in fizičnih sposobnosti z naraščajočo starostjo.
Vsi ti podatki kažejo, da bodo pristojne institucije morale nameniti še več pozornosti starejšim udeležencem v prometu. Da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, Agencija za varnost prometa (AVP) v sodelovanju z lokalnimi organizacijami vse leto izvaja projekt varne mobilnosti »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, ki vključuje osvežitve znanj s področja prometnih predpisov, novosti in najpogostejših tveganj v prometu. V devetih letih se je brezplačnih delavnic udeležilo več kot 6 tisoč starejših voznikov, starih v povprečju 70 let, ki vselej kažejo navdušenje nad osveženimi znanji in veščinami. Izvedba projekta prispeva k izboljšanju prometne varnosti starejših voznikov in voznic ter k njihovi večji osredotočenosti na cestah.
Odgovornost vseh ostalih voznikov pa je, da so pozorni na najranljivejše udeležence, zato AVP poziva k strpnosti vseh udeležencev v prometu. Agencija bo v času ETM in nacionalne preventivne akcije Starejši udeleženci v prometu z aktivnostmi po vsej Sloveniji sodelovala na številnih dogodkih, s katerimi ozavešča o večji prometni varnosti.
