Če tega stavka – sodba v imenu ljudstva – ne poznate, potem najbrž niste bili obsojeni v kateri od kazenskih zadev pred slovenskimi sodišči. Imajo pa slovenska sodišča v kazenskih procesih svoje izbrane predstavnike ljudstva, ki jim rečemo sodniki porotniki. Ob novo nastalem Društvu sodnikov porotnikov smo se pogovarjali s Šoštanjčanko Matejo Kumer, sodnico porotnico že drugi mandat, in predsednikom društva Petrom Hartmanom, ki je trenutno v svojem prvem mandatu sodnika porotnika.
Kdo je sodnik porotnik?
Mateja Kumer razloži, da so prisedniki glavnemu sodniku. Gre za pravne laike, ki pomagajo sodniku in iz laičnega vidika odločajo o zadevi. Zmotno je mišljenje, da so sodniki porotniki kot velika porota iz ameriških filmov. Takšnega sistema v slovenskem pravosodju ne poznamo. Kot člani sodnega senata pa so sodniki porotniki popolnoma enakovredni sodniku pri svojih odločitvah.
V odločitvah enakovredni sodnikom
Sodniki porotniki delujejo v kazenskih zadevah ter na delovno-socialnih sodiščih in na sodiščih za mladoletne. Kadar gre za manjše zadeve, se sestavi tričlanski senat, ki ga sestavljata dva sodnika porotnika in en aktiven sodnik. Kadar gre za večje zadeve in so kazni zagrožene na petnajst let in več, takrat pa senat sestavljajo trije sodniki porotniki in dva aktivna sodnika. Peter Hartman razloži zanimivost, da lahko v katerikoli sestavi senata sodniki porotniki preglasujejo aktivne sodnike. Sodniki porotniki imajo takšno moč, ker jih je zakonodajalec opredelil kot nekakšen nadzor in garancijo, da sodišča delujejo v skladu z vsemi pravnimi normami in načeli.
Če ste kdaj dobili obsodbo ali pa ste jo vsaj videli, ima sodba značilen stavek, da je sodba izrečena v imenu ljudstva. Mnogi se pri tem sprašujejo kakšnega ljudstva? Sodniki porotniki so na obravnavah tisti, ki kot pravni laiki ljudstvo tudi predstavljajo.
Kako postati sodnik porotnik?
Do funkcije sodnika porotnika pridemo s prijavo na razpis, ki ga razpiše sodišče, objavi pa ga občina in občinski svet na podlagi izbire tudi potrdi sodnika porotnika. Sodnik porotnik mora biti opravilno sposobna oseba, starejša od trideset let in – tisto najpomembnejše – ne sme biti kaznovana oziroma obsojena za kaznivo dejanje. Mateja Kumer je sicer sodnica porotnica, ki pravi, da takšen način izbora preko potrjevanja v občinskem svetu ni najbolj posrečen, saj bi po njenem mnenju morali kandidate izbrati na podlagi strokovne komisije, ne pa politike.
Dan sodnika porotnika
Delovni dan sodnika porotnika se prične navadno ob devetih zjutraj oziroma ob uri, ko je razpisana obravnava. Nato se sodnik skupaj s sodniki porotniki posvetuje in razloži vsebino zadeve ter zagroženo kazen, šele po tem se prične obravnava v sodni dvorani. Sodniki porotniki spremljajo zadevo na obravnavah od prvega dne pa do konca oziroma obsodbe. V primeru odsotnosti ali bolezni sodnika porotnika, je obravnava prestavljena. Sodnik nato odloči, ali je zbranih dovolj dokazov, da se o primeru lahko odloča ali pa razpiše ponovne obravnave.
Sojenje kriminalcem za 3 € bruto
Sodniki porotniki za svoje delo prejmejo nagrado v višini 3 € bruto, kar znese nekje med 10 do 12 evrov na razpravo, dobijo pa povrnjene še potne stroške. V tujini so tovrstne nagrade bistveno večje. Mateja Kumer pri tem doda, da se v Društvu sodnikov porotnikov zavzemajo, da bi v tem primeru nagrade izplačevali po teži primera, saj niso vsi primeri enako težki, nekateri primeri trajajo tudi več let, nekateri primeri pa lahko pri sodnikih porotnikih pustijo tudi psihološke posledice.
Izobraževanje pravnih laikov
Mateja Kumer izpostavlja, da ob začetku nastopa mandata največkrat sodniki porotniki niso podučeni, katere so njihove pravice in obveznosti in namen njihovega društva je ozaveščati in pridobiti vse informacije, ki jih sodnik porotnik pri svojem delu potrebuje. Društvo seveda tudi skuša povečati zanimanje za to funkcijo, za katero občasno ob razpisih ni primernih kandidatov. Tudi predsednik Društva sodnikov porotnikov Peter Hartman izpostavlja problem pomanjkljivega pravnega znanja ob začetku nastopa dela sodnika porotnika. V društvu si želijo pripraviti sodnike porotnike in jih opremiti z ustreznim pravnim znanjem, ki ga potrebujejo za svoje delo. To bo po besedah Petra Hartmana dodana vrednost, ki se bo poznala tudi pri sodbah.
