Ta urejajo tudi označevanje nekaterih drugih živil in sokov. Nova posodobljena pravila se nanašajo na sestavo, poimenovanje, označevanje in predstavitev nekaterih živil, ki jih Evropejci večinoma uživamo za zajtrk. Vključujejo tudi večjo preglednost pri označevanju porekla mešanic medu.

Pobudnica revizije direktive o medu v delu, ki se nanaša na označevanje porekla mešanic medu, je bila Slovenija. Označevanje mešanic medu, kot ga je določalo dosedanje besedilo direktive, namreč po njenem mnenju ne zagotavlja jasne in nedvoumne informacije o poreklu medu. Slovenijo je v pobudi podprla večina držav EU.

Po novem bo tako določeno, da mora biti na etiketi navedena država, v kateri je bil med pridelan. Če izvira iz več kot ene države, besedilo posodobljene direktive določa, da so države izvora na etiketi navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež, ki ga predstavljajo v končnem izdelku. Vsaka država članica bo lahko dodatno sprejela izjemo, da se pri mešanicah medu označuje le štiri države z največjim deležem, če bo skupni delež mešanice medu iz teh štirih držav presegal 50 odstotkov celotne mešanice.

Z novimi pravili bo morala biti med drugim na etiketah sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevih pirejev na sprednji etiketi navedena tudi država izvora uporabljenega sadja. Sadni sokovi bodo morali imeti po novem jasnejšo navedbo količine vsebovanega sladkorja.

Nova pravila so po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateje Čalušić pomemben korak v smeri zagotavljanja preglednosti za potrošnike in v boju proti ponaredkom medu.

Ob tem se je ministrica zahvalila slovenskim čebelarjem za izvirno pobudo. Da gre za zmago za zaščito potrošnikov in čebelarjev cele Evrope, pa je ocenil odhajajoči predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

Nova pravila bodo zdaj objavljena v uradnem listu, 20 dni kasneje pa bodo začela veljati. Države EU jih bodo morale začeti uporabljati najpozneje dve leti po začetku veljavnosti.