Dnevi so še vedno kratki, noči hladne in dolge. Na eni strani je to čas za refleksijo preteklega leta, po drugi strani pa je prosinec lahko tudi poln optimizma, pričakovanja, novih priložnosti in odnosov, ki se bodo skovali v tem letu.
Ime dobil po rimskem bogu
Ime za januar pravzaprav izhaja iz imena rimskega boga Janusa, zaščitnika prehoda, začetka, preteklosti in prihodnosti. Ta je navadno upodobljen z dvema glavama – ena gleda nazaj v preteklo leto, druga pa naprej v novo. Slovensko ime za januar je prvič zapisano v škofjeloškem rokopisu leta 1466, ki ga danes hranijo na Dunaju. Prosinec pa izhaja iz glagola prosevati, sijati. Naši predniki so v mislih imeli sonce, ki proseva skozi oblake in meglo, ki je januarja zelo pogosta.
Prihajajo trije kralji
V Sloveniji je bil praznik treh kraljev tako svet, da so ga imenovali mali božič. Večer pred praznikom svetih treh kraljev 5. januar, je tretji sveti večer. Dogajanje je bilo nekoč enako kot na večer pred božičem, le polnočnice ni bilo. Posebnost tega večera je bila, da so na vrat s kredo napisali začetnice njihovih imen in letnico novega leta (npr.: 20 G+M+B 21) bi bil zapis leta 2021. Ta stara šega je v mnogih slovenskih krajih še živa, ko hiše kralji hiše obiščejo. V cerkvi so na ta dan blagoslavljali vodo. Večer pred praznikom je bil post. Ljubljanski okolici so spekli božični kruh (trikraljevski podobnjak), na Dolenjskem in Notranjskem so jedli le mlečno kašo, Štajerci pa so imeli pravo gostijo. Dan naj bi bil prav na praznik treh kraljev že vidno daljši. Koledniki bodo obiskovali tudi krajevne skupnosti v naši dolini. Ne pozabite jim odpreti vrat ter priložiti še kakšne dobrote.
Vinogradniki bodo zavihali rokave
V mnogih državah januar velja za mesec zimskega počitka, ko ljudje radi uživajo v udobju doma, berejo knjige, gledajo filme in se sproščajo po praznični sezoni. Tudi kmetje imajo v zimskih mesecih nekoliko manj dela. Čeprav se zdi, da je zemlja v januarju končno dočakala počitek, pri vinogradnikih mnogokrat ni tako. Skrben gospodar spremlja dogajanje v vinogradu. Tam, kjer so milejše zime trto že obrezuje, v hladnejših predelih pa se bolj posveča zemlji v vinogradu, če je ni zmrznjena.
Smo dovolj bogati, da lahko hrano zavržemo? Ne.
Za vsakimi prazniki pride prvi delovni dan, kjer se poleg šoka zaradi službe in ostalih obveznosti lahko spopadamo tudi s polnim hladilnikom ostankov hrane prazničnih večerij. Z recikliranjem ostankov hrane je tako, da je to že skoraj ideološko vprašanje. Ali smo dovolj bogati, da lahko hrano zavržemo? Ne. Količino odpadne hrane lahko zmanjšamo tudi tako, da ostanke hrane porabimo v drugih receptih. Star kruh denimo lahko posušimo in iz njega izdelate krušne drobtine, krutone za juho ali pa ga uporabimo v kakšnem receptu. Iz ostankov zelenjave lahko skuhamo odlično jušno osnovo in jo uporabimo v rižotah, omakah in drugih prikuhah. Iz odvečnega skuhanega krompirja lahko naredimo krompirjeve svaljke.
Iz prezrelega sadja, kot so jabolka, hruške in slive lahko pripravimo bodisi kompot, čežano ali zavitek. Iz zrelih banan pa bananin kruh, sladoled, bananine palačinke ali posušene banane kot prigrizek Ostanke peciv in tort zmiksamo v multipraktiku, dodamo kremni sir in oblikujemo kroglice (cake pops), ki jih lahko zamrznemo.
Dež v januarju ne prinaša nič dobrega
Kateri svetniki napovedujejo v prvem mesecu leta? Zima bi morala pokazati svoje zobe, kajti dež ne prinaša nič dobrega: Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Tudi mrčes v januarju ni zaželen. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčno ravnati. Pomemben svetnik je Anton (17. januar). Pregovor pravi, da če Anton z dežjem prihaja, se še dolgo zemlja napaja. Na dan sv. Neže (21. januar) se kuram rit odveže. Neža je bila zavetnica kokoši in ovac. Nekoč naj bi ovčar Marko, preden je svoj trop odgnal v planino pomolil k bogu: Bog daj letos travi gosto in visoko rasti, sv. Neža naj nam pomaga srečno jarce pasti. Zapomnimo si tudi vreme na sv. Pavla (25. januarja): Če je Pavla dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen.
Januarja je drevje golo, gozdovi so samotni, potoki zamrzli. Nastopi čas lakote. Snežna odeja varuje rastline, živali in tla pred mrazom in izsušitvijo. Živali čakajo na prijaznejše dni. Pticam s krmljenjem lahko pomagamo tudi mi.
Na počitnice bo treba počakati
Letošnji prazniki, ki so hkrati dela prosti dnevi, so razporejeni tako, da jih je kar 12 med tednom, le eden pade na soboto. To je 27. april, dan upora proti okupatorju. Tako bomo v letu 2024 več doma kot leto prej. Lani so se slovenski šolarji zimskih počitnic razveselili že v januarju. Letos bo nekoliko drugače. Zimske počitnice bodo najprej razveselile osnovnošolce in dijake iz zahodnega dela Slovenije. Potekale bodo od ponedeljka, 19.2.2024 do petka, 23.2.2024. Vzhodni del, kamor spadajo tudi naši šolarji, se bo na počitek odpravil teden dni kasneje, torej od ponedeljka, 26.2.2024 do petka 1.3.2024.
