Med štirimi kandidati, ki so jih predlagali občani za leto 2023, se je z nazivom okitil Franc Lesnjak iz Rečice ob Paki in tako razširil seznam dosedanjih dobitnikov laskavega priznanja: Ana Drev (prva dobitnica), Mojca Praprotnik, Ivan Koren, Aleš Povše, Anton Cigler, Darko Pergovnik ter Ivan Napret.
Predlagatelj je v obrazložitvi zanj zapisal, da s svojim delom bogati življenje okrog sebe. V lokalni skupnosti je aktiven na kulturnem področju in v planinarjenju. Rad poje in pleše, s svojo organizacijsko sposobnostjo in delom je doprinesel k prepoznavnosti občine Šmartno ob Paki v širšem evropskem prostoru. Rad pomaga sočloveku ter je koordinator in prostovoljec projekta Mi smo SVETloba, v okviru katerega je Občina Šmartno ob Paki kupila e-avtomobil za potrebe oživitve urbanega središča in prevozov za ranljive skupine prebivalcev po vzoru »prostoferja« in se priključila mreži tovrstnih prevozov v Zgornji Savinjski dolini. Še posebej pa je lahko Franc vsem za zgled s spoštljivem in skrbnim odnosom do tašče Berte, ki ji že vrsto let nesebično pomaga lajšati bolezen. Franc je za svoje prostovoljno delo prejemnik številnih priznanj.
Vse tašče niso »zmaji«
»Presenečen sem nad izborom in hkrati vesel. Vesel, ker je nekdo opazil moj trud in me predlagal, ponosen, ker so ga pri tem v takšnem številu podprli tudi drugi občani,« nam je povedal Lesnjak, za katerega je bilo leto 2023 tudi leto praznovanja okroglega jubileja. Na vprašanje, kaj, meni, je med kandidati odločilno vplivalo na izbor, je odgovoril: »Težko rečem. Predlagatelj mi je dejal, da njemu največ pomenita moja pomoč in pozornost do tašče. Morda je to vplivalo na več glasov zame v primerjavi z ostalimi kandidati. Z gotovostjo lahko trdim, da vse tašče niso »zmaji«, kot pogosto slišimo. Ko si je moja le dva meseca po tistem, ko sem se kot uslužbenec nekdanje Banke Celje upokojil, zlomila kolke, nismo pomislili, da bi jo dali v dom za starejše. Odločili smo se, da jo bomo doma postavili nazaj na noge. Pa smo jo. V skrbi zanjo sva se ji z ženo Dragico želela oddolžiti za skrb za našo družino, zlasti za sina, ko sva hodila na vaje in nastope folklorne skupine Oljka, v kateri sva plesala, na vaje in nastope domačega mešanega pevskega zbora, tudi, ko sva hodila na potovanja. Dobro se z dobrim vrača.« Danes, pravi Franc, ni več glavni negovalec in kuhar, ampak pomočnik, saj je velik del bremena po upokojitvi prevzela žena Dragica. Sam taščo Berto največkrat spremlja na sprehodu ali tu in tam pritegne njenemu prepevanju njej ljube pesmi: Sloven’c Slovenca vabi.
Prostovoljstvo mu veliko pomeni, zagotavlja. Veseli in bogati ga. Rad pomaga drugim in do srca mu seže zadovoljstvo tistih starejših, ki se mu za to, ker jih je z občinskim električnim vozilom zapeljal do zdravnika, v bolnišnico ali po drugih opravkih, zahvalijo.
Želje za leto 2024 nič posebnega
Franc sebe ne uvršča med upokojence, ki odzdravljajo z: Nimam časa. Čas najde za druženje s prijatelji in za rekreacijo. Z ženo Dragico imata protokol, da zjutraj najprej telovadita, nato pa zajtrkujeta. Zelo rad tudi kolesari, smuča in potuje.
Njegove želje za leto 2024 niso nič posebnega, pravi. »Da bi bili zdravi, se med seboj razumeli in da bi v svetu znova zavladal mir,« je sklenil pogovor Franc Lesnjak.
