Že 35 let mesto Velenje v začetku jeseni za kratek čas postane Pikina dežela. Obiščejo jo množice otrok, ki se prelevijo v nagajive Pike in pogumne Gusarje. Zametki Pikinega festivala segajo že v osemdeseta leta, ko je bila v Velenju na ogled razstava Pikinih knjig, leta 1990 pa so s Pikinim Cicidnevom začeli tlakovati pot festivalu, ki je kmalu postal večdneven in presegel meje Šaleške doline. Pikin festival je zagotovo lep primer zglednega sodelovanja različnih deležnikov, ki želijo otrokom polepšati Pikin teden in ga napolniti s kvalitetnimi kulturno-umetniškimi vsebinami.
Začelo se je z razstavo
Decembra 1985 so v takratnem Titovem Velenju odprli razstavo, posvečeno štiridesetletnici izida knjige Pika Nogavička. Razstava, ki sta jo pripravila velenjski Kulturni center Ivan Napotnik in mariborska Pionirska knjižnica, je gostovala najprej v Mariboru, nato pa še v Slovenj Gradcu, Murski Soboti in Kopru. Pobudnik za pripravo razstave je bil Marjan Marinšek, ki je že pred tem prijateljeval s pisateljico Astrid Lindgren, ki je pripravo razstave tudi pozdravila. Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali 40 prevodov knjige Pika Nogavička v različne svetovne jezike, vse izdaje knjig o Piki, ki so do tedaj izšle na Švedskem, originalne ilustracije Marlenke Stupica, ki je ilustrirala vse slovenske izdaje knjige, ter gradivo o Astrid Lindgren, dopolnjena pa je bila tudi z različnimi izdelki otrok vrtcev in šol.
Pikin Cicidan
Leta 1990 so se v Velenju sestali sodelavci Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje in Občinske zveze prijateljev mladine Velenje. Marjan Marinšek, Andreja Zelenik, Kristina Kovač in Ivanka Filipančič so sklenili, da bodo ob tednu otroka pripravili eno veliko skupno prireditev za otroke iz Šaleške doline. Pri načrtovanju so se dogovorili, da bo imel dogodek enega osrednjega skupnega junaka, in za prvo leto je bila izbrana Pika Nogavička. Ta odločitev ni bila težka, saj je bila zgodba o Piki Nogavički prava uspešnica, prav tako je bila zelo odmevna razstava leta 1985, v tem času pa je še vedno potekala tudi predstava o Piki Nogavički, ki jo je pripravil Marjan Marinšek.
Povezali so se z Božom Kosom, ki je pripravljal Cicidneve, in nastal je Pikin Cicidan. Prireditev je potekala na Titovem trgu in je pritegnila več kot tri tisoč otrok. Naslednje leto je bil poleg Pike Nogavičke osrednji junak tudi Ostržek, potem pa so organizatorji videli, da se je Pika tako prijela, da so leta 1993 prvič organizirali Pikin festival, ki je kmalu postal večdneven.
Prava Pika Nogavička
Pikin festival ima vsako leto uradno Piko Nogavičko, v katero se prelevi deklica, ki uspešno zaključi Pikino akademijo. V času festivala Pika Nogavička prevzame tudi župansko lento in tako en teden vodi dogajanje v Velenju. Festival spremljajo tudi Pikine ambasadorke, to so ženske, ki nekaj pomenijo v družbi, v domovini in tudi izven njenih meja. Že v prvih letih organizacije so se izluščili posamezni segmenti festivala – Pikine predstave, Pikine delavnice, Pika pomaga, Pikin pohod, Pikino mesto, Pikini odri, Pikina razstavišča … Posebnost Pikinega festivala pa je tudi ta, da ga pomagajo sooblikovati in izvesti dijaki, študentje ter prostovoljci iz Šaleške doline.
Pikin festival vsa leta poteka pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, vodje festivalov pa so v teh letih bili Marjan Marinšek, Vlado Vrbič, Matjaž Černovšek in Barbara Pokorny. Zadnja leta festival, ki ga pripravljajo skupaj s soorganizatorji in partnerji, vodi skupina sodelavk in sodelavcev Festivala Velenje pod vodstvom Neže Jovan.
Foto: arhiv Festivala Velenje
