V času, ko sveže zelenjave pozimi skoraj ni bilo, sta zelje in repa predstavljala ključni vir vitaminov, mineralov in energije. Njuna vloga ni bila zgolj prehranska, temveč tudi kulturna, gospodarska in zdravstvena. Čeprav ju danes pogosto dojemamo kot preprosti, celo skromni jedi preteklosti, sodobna prehranska znanost potrjuje, da gre za izjemno dragoceni živili, ki imata pomembno mesto tudi v sodobni, uravnoteženi prehrani. Danes, ko imamo hrano na voljo vse leto, se pomen zelja in repe pogosto podcenjuje. A sodobne prehranske raziskave potrjujejo, da gre za izjemno hranilni, dostopni in trajnostni živili, ki sta lahko pomemben del sodobne, uravnotežene prehrane.

Zelje naj bi izboljšalo prebavo in zmanjšalo učinke alkohola

Zelje spada v družino kapusnic oziroma križnic, v katero sodijo tudi brokoli, cvetača, ohrovt in brstični ohrovt. Izvira z območja Sredozemlja in Male Azije, kjer so rasle divje oblike kapusnic, iz katerih so se skozi stoletja razvile današnje sorte. Zelje so poznali že v antiki – grški in rimski pisci so mu pripisovali tako prehranske kot zdravilne lastnosti. Rimljani so zelje uporabljali tudi v medicinske namene. Pisec Cato je v delu De Re Rustica priporočal uživanje surovega zelja pred obrokom, saj naj bi izboljšalo prebavo in zmanjšalo učinke alkohola. Zelje so uporabljali kot obkladke za rane, otekline in vnetja ter verjeli, da preganja melanholijo. Na Slovenskem je postalo ena najpomembnejših vrtnin zaradi dobre prilagojenosti podnebju, enostavne pridelave in dolge obstojnosti. S kisanjem se je njegova uporabnost še podaljšala, zato je bilo dostopno tudi v zimskem času, ko drugih virov vitaminov skoraj ni bilo.

Želite shujšati? Jejte zelje!

Zelje sodi med vrtnine z nizko energijsko vrednostjo, hkrati pa vsebuje veliko prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Pomemben je predvsem vitamin C, ki ima ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema, pa tudi vitamini A, E in K ter številni antioksidanti. Posebnost zelja so glukozinolati – žveplove spojine, ki mu dajejo značilen vonj in okus. Prav te snovi so v središču številnih raziskav, saj se povezujejo z zaščitnim učinkom pred rakavimi obolenji. Redno uživanje zelja in drugih križnic zmanjšuje tveganje za raka želodca, črevesja, pljuč in kože. Zelo ugodno vpliva tudi na srčno-žilni sistem, pomaga uravnavati raven holesterola in zmanjšuje vnetne procese. Zaradi nizke kalorične vrednosti in velike nasitne moči je pogosto vključeno v shujševalne diete.

Dolga tradicija v ljudski medicini

Presni zeljni sok so uporabljali pri želodčnih težavah, zlasti pri čiru, njegovo učinkovitost pa potrjujejo tudi sodobne raziskave. Zeljni listi so služili kot obkladki pri astmi, herpesu, ranah, oteklinah, bolečinah v sklepih in išiasu. Hladni, čisti listi zelja blažijo bolečino in pomagajo pri celjenju.

Repa – skromna, a izjemno dragocena vrtnina

Repa je bližnja sorodnica zelja in ena najstarejših kulturnih rastlin v Evropi. Na Slovenskem jo pogosto povezujemo s prekmursko kuhinjo, a je bila nekoč razširjena po vsej državi. Zaradi dobre obstojnosti in enostavnega shranjevanja je bila nepogrešljiv del zimske prehrane. Poznamo več sort repe, med njimi tudi avtohtoni kranjski sorti – kranjsko okroglo in kranjsko podolgovato repo. Razlikujejo se po obliki, a imajo podoben, značilen okus. Repa je vsestranska – primerna je za kuhanje, dušenje, pečenje, kisanje ter za enolončnice, juhe in žgance.

Hranilna vrednost repe: 100 gramov vsebuje le 28 kilokalorij

Repa ima zelo nizko kalorično vrednost – 100 gramov vsebuje približno 28 kilokalorij – a je bogata z vitamini in minerali. Vsebuje vitamin C, folate, kalij, kalcij, magnezij in mangan. Pomembne so tudi prehranske vlaknine, ki izboljšujejo prebavo, pospešujejo izločanje toksinov in krepijo črevesje. Raziskave kažejo, da uživanje repe zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen in debelost. Užitni so tudi zeleni listi repe, ki vsebujejo še več hranil kot koren. Kisla repa nastaja z mlečnokislinsko fermentacijo, podobno kot kislo zelje. Vsebuje probiotične bakterije, ki krepijo črevesno floro in odpornost. Posebej pomembna je za ljudi z laktozno intoleranco, saj predstavlja naraven vir probiotikov brez mlečnih izdelkov. Fermentirana repa pomaga uravnavati prebavo, lajša težave po zdravljenju z antibiotiki in podpira imunski sistem. Ključno je, da gre za naravno fermentiran izdelek, saj industrijska obdelava bakterije pogosto uniči.

Sodobna znanost pritrjuje ljudskim modrostim

Sodobne raziskave vse pogosteje potrjujejo tisto, kar je ljudska modrost poznala že dolgo. Zelje in repa vsebujeta številne bioaktivne snovi, ki delujejo protivnetno, antioksidativno in zaščitno. Glukozinolati v zelju se v telesu pretvorijo v spojine, ki sodelujejo pri razstrupljanju in zaščiti celic pred poškodbami. Podobne zaščitne lastnosti imajo tudi nekatere spojine v repi. Posebno zanimanje znanstvenikov je usmerjeno v fermentirana živila. Črevesna mikrobiota je danes prepoznana kot ključni dejavnik zdravja, saj vpliva na imunski sistem, presnovo, hormonsko ravnovesje in celo duševno počutje. Kislo zelje in kisla repa prispevata k raznolikosti črevesnih bakterij in s tem k boljšemu delovanju organizma.

Vrnimo se h koreninam prehrane

V času, ko se vse več govori o samooskrbi, lokalni pridelavi in trajnostni prehrani, zelje in repa znova pridobivata veljavo. Sta lokalni, cenovno dostopni, hranilno bogati in okoljsko prijazni živili. Ne predstavljata prehranskega trenda, temveč preverjeno izbiro, ki je prestala preizkus časa. Zelje in repa sta veliko več kot zgolj sestavini na krožniku. Sta del zgodovine, kulture in prehranske modrosti. Povezujeta preteklost, sedanjost in prihodnost ter dokazujeta, da odgovori na sodobne prehranske izzive pogosto tičijo v znanju prednikov. V času, ko znova cenimo lokalno, sezonsko in naravno, zelje in repa upravičeno zavzemata mesto, ki jima pripada.