Mraz je nekaj, s čimer se srečujemo skoraj vsako leto, zato ga pogosto jemljemo kot nekaj povsem običajnega. Najpogosteje ga povezujemo z zimo, nizkimi temperaturami in neprijetnim občutkom, ki pride z njim, a v resnici gre za precej širši pojav. Mraz vpliva na telo, na počutje, na vsakdanje navade in tudi na to, kako se prilagajamo okolju okoli sebe. Ko razumemo, kako deluje in zakaj nastane, se mu lažje prilagodimo in se izognemo delu težav, ki jih lahko povzroči.
Čeprav ga večkrat dojemamo zgolj kot občutek, ima lahko zelo konkretne posledice. Deluje na telo, na zdravje in na odzive organizma. Njegov vpliv pa se ne ustavi pri posamezniku – kaže se tudi širše, v načinu življenja, družbi in okolju, v katerem delujemo.

Kako nastane mraz in kaj določa, kako ga občutimo?

Mraz je neposredno povezan z nizko temperaturo okolja, vendar občutek mraza ni odvisen le od številke na termometru. Pogosto se zgodi, da se nam zdi zunaj hladneje ali celo topleje, kot bi pričakovali glede na izmerjeno temperaturo. Na zaznavanje mraza hkrati vpliva več dejavnikov, ki skupaj ustvarijo dejansko izkušnjo. Pomembno vlogo imajo temperatura zraka, hitrost vetra, vlažnost, trajanje izpostavljenosti ter oblačila in zaščita. Veter odvaja toploto s kože, vlaga povečuje občutek hladu, pomanjkanje sončne svetlobe pa še dodatno vpliva na zaznavanje nizkih temperatur. Človek, ki je v gibanju, mraz zaznava drugače kot nekdo, ki miruje, zato mraz ni enak za vse in ne vedno enak iz dneva v dan. Zaradi kombinacije teh dejavnikov lahko enaka temperatura povzroči zelo različen občutek – suh zrak brez vetra deluje drugače kot vlažno okolje z močnim prepihom. Prav zato mraz ni enoten pojav, temveč skupek okoliščin, ki se nenehno spreminjajo.

Različne stopnje mraza – od nelagodja do tveganja

Mraz se ne pojavlja v eni sami obliki, temveč v več stopnjah, ki različno vplivajo na telo. Pri zmernem mrazu gre predvsem za neprijeten občutek in kratkotrajno nelagodje. Pri dolgotrajni izpostavljenosti pa se pojavijo prilagoditveni mehanizmi telesa, ki lahko ob pomanjkanju zaščite vodijo v resnejše zdravstvene zaplete.
Kratkotrajen stik z nizkimi temperaturami telo običajno dobro prenese, dolgotrajna izpostavljenost pa sproži obrambne mehanizme, ki lahko sčasoma izčrpajo organizem in povečajo tveganje za poškodbe ter bolezni. Človeško telo ima vgrajene mehanizme, ki mu omogočajo prilagajanje hladnim razmeram. Ko pride v stik z mrazom, se najprej aktivira živčni sistem. Krvne žile na površini kože se zožijo, s čimer telo zmanjšuje izgubo toplote in ščiti vitalne organe. Med najpogostejšimi odzivi so drgetanje, ki ustvarja dodatno toploto, zmanjšan pretok krvi v okončinah, počasnejši gibi in povečana poraba energije. Ti odzivi so kratkoročno koristni, težava pa nastane, ko je mraz prisoten predolgo ali ko telo nima dovolj energije za vzdrževanje notranje temperature.

Ko mraz obremeni srce in oteži dihanje

Ob nenadnem padcu temperature se zaradi zoženja krvnih žil poveča krvni tlak, srce pa mora delovati z večjo močjo. Za zdravega človeka to praviloma ne predstavlja večje nevarnosti, pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi pa lahko pomeni resno tveganje. Raziskave kažejo, da se v mrzlih dneh poveča število srčnih zapletov in hospitalizacij. Posebej nevarna je kombinacija mrzlega zraka in nenadnega telesnega napora, na primer pri odmetavanju snega. Srce v takih razmerah potrebuje več kisika, zožene žile pa ga ne morejo zagotoviti dovolj, kar lahko vodi v resne zaplete. Mraz vpliva tudi na dihala. Vdihavanje hladnega in suhega zraka draži sluznico, poslabša astmo in kronične pljučne bolezni ter povzroča kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Strokovnjaki svetujejo dihanje skozi nos ali uporabo šala, ki segreje vdihani zrak.

Nošenje otrok v nahrbtniku v hudem mrazu ni priporočljivo

Barbara Slamek, mag. zdravstvene nege, iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje, v pogovoru opozarja, da nizke temperature na otroke vplivajo drugače in pogosto bolj izrazito kot na odrasle. Otroci, zlasti dojenčki, imajo še nerazvit termoregulacijski sistem, tanjšo kožo in manj podkožnega maščevja, zato hitreje izgubljajo toploto. V mrazu hitreje porabljajo energijo in tekočino, žeje pa pogosto ne zaznajo, kar povečuje tveganje za dehidracijo. Otroci pogosto ne prepoznajo, da jih zebe, ali tega ne znajo povedati, med igro pa mraz pogosto ignorirajo. Zaradi tega so dlje časa izpostavljeni neugodnim razmeram. Posebna previdnost velja pri majhnih otrocih – nošenje v nahrbtniku v hudem mrazu ni priporočljivo, prav tako nikoli ne smemo nikogar puščati v ugasnjenem avtomobilu, saj se ta zelo hitro ohladi.
Tudi starejši so bolj ogroženi, saj se s starostjo zmanjša sposobnost uravnavanja telesne temperature, pogostejše so kronične bolezni in slabša je prekrvavitev.

Poškodbe na poledenelih cestah – tiha nevarnost zime

Zima prinaša tudi povečano tveganje za poškodbe zaradi zdrsov in padcev. Otroci so izpostavljeni zlomom rok in nog, poškodbam glave ter zvinom, pri starejših pa so pogosti zlomi kolka, zapestja in poškodbe hrbtenice. Poškodbam se lahko izognemo z ustrezno obutvijo z nedrsečimi podplati, počasno hojo s krajšimi koraki in s tem, da roke niso v žepih. Otroci naj pri zimskih igrah uporabljajo čelade in se igrajo na urejenih površinah, doma pa je pomembno redno odstranjevanje snega in posipanje poti.

Kako se mrazu prilagoditi in kako se zaščititi?

Ključ do varnega gibanja na prostem je pravilna priprava. Oblačila naj bodo večplastna, glava, vrat, roke in stopala zaščiteni, obutev pa suha in topla. Otroci naj bodo oblečeni topleje kot odrasli, odrasli pa naj redno preverjajo, ali imajo otroci hladne ali mokre okončine. Pomemben je tudi zadosten vnos tekočine, tudi če žeje ne čutimo, ter previdnost pri telesnih naporih v hudem mrazu, zlasti pri ljudeh s kroničnimi boleznimi.

So živali res dobro prilagojene?

Večina živali, ki živijo v našem okolju, je na zimo načeloma dobro prilagojena. Tako divje kot domače živali imajo razvite mehanizme, s katerimi ohranjajo telesno toploto – gostejšo dlako, podlanko, spremenjen metabolizem in prilagojeno vedenje. Mraz sam po sebi zanje zato ni nujno problem. Veterinar Tomo Wankmüller opozarja, da se zaplete predvsem takrat, ko človek poseže v njihov naravni ritem: »Živali, ki živijo pri nas, so aklimatizirane na naše razmere. Težava nastane, ko jih iz zunanjega okolja prestavimo v ogrevane prostore in jih nato nenadoma izpostavimo hudemu mrazu.« Posebej ranljivi so hišni ljubljenčki, predvsem psi in mačke, ki večino časa prebivajo v stanovanjih pri temperaturah okoli 25 °C. Ko takšna žival nenadoma stopi v okolje z ‒10 ali –15 °C, doživi močan temperaturni šok, ki lahko povzroči podhladitev, prebavne težave ali poslabšanje kroničnih bolezni. Še posebej občutljive so kratkodlake pasme, mali družni psi in hrti, ki niso primerni za bivanje v zimskih razmerah.
Živali, ki bivajo zunaj v pesjakih, hlevih ali boksih, so na mraz običajno navajene, a to ne pomeni, da ne potrebujejo dodatne pozornosti.

Sol, pesek in poškodbe tačk

Zimske razmere v mestih in naseljih prinašajo dodatna tveganja. Sol in pesek na pločnikih dražita kožo na blazinicah, povzročata razpoke, vnetja in bolečine. Tako je po vsakem sprehodu nujno očistiti tačke in jih po potrebi zaščititi s primerno kremo. Razlika med ljudmi in živalmi je očitna – ljudje imamo čevlje, živali pa hodijo neposredno po posoljenih površinah, kar pogosto spregledamo.

Ne vznemirjajmo divjih živali

Divje živali so na zimo prilagojene s svojim življenjskim ciklom – v tem obdobju se ne razmnožujejo, njihova dlaka in vedenje pa omogočata preživetje v mrazu. Vloga človeka je predvsem v tem, da jih ne vznemirja. Preganjanje in nepotrebno približevanje živali izčrpava in lahko vodi v pogin. Lovci imajo pomembno vlogo pri dokrmljevanju divjadi na krmiščih in pri zagotavljanju solnic, javnost pa naj se izogiba samovoljni pomoči, saj odvzem prostoživeče živali iz narave pogosto pomeni, da je vanjo ni več mogoče vrniti.