Frančiška oziroma Fana Vrabič se je rodila 18. februarja 1902 v Škalah pri Velenju v številčni kmečki družini. Njen oče Alojzij Vrabič, ki je v krstni matični knjigi ob njenem rojstvu zabeležen kot posestnik in čevljar, je bil doma iz Pesja, mati Ivana, rojena Cevsar, pa je bila po domače Špitalova iz Podgorja. Preživeli otroci so se kmalu razkropili po svetu, Fana pa se je kasneje vrnila domov k tedaj že ovdovelemu očetu ter mu pomagala na domačiji. Tu je živela vse do sedemdesetih let preteklega stoletja, ko se je morala z domačije umakniti zaradi izkopavanja premoga. Vrabičeva, ki se je do tedaj preživljala z delom na domačiji in pri večjih kmetih, dodaten zaslužek sta ji predstavljala tudi fotografiranje in vedeževanje, saj je bila poznana »šlogarca«, h kateri so hodili ljudje tudi iz oddaljenejših krajev, se je nato preselila v Velenje. Zadnja leta življenja je preživela najprej pri družini nečakinje Hilde Borovnik iz Pesja, nato pa, zaradi slabega zdravja in visoke starosti, v Domu za varstvo odraslih v Velenju. Umrla je 22. julija 2003 v starosti 102 leti.
Bogat fotografski arhiv Fane Vrabič
Fotografski fond Fane Vrabič obsega nekaj manj kot tisoč enot fotografskega gradiva, ki ga predstavljajo predvsem črno-beli negativi. Fond je muzeju leta 2009 prepustila družina njene nečakinje, pri kateri je Fana Vrabič živela v kasnejših letih. Vrabičeva, ki je bila amaterska oziroma ljubiteljska fotografinja, se je po pripovedovanju družine začela s fotografijo ukvarjati na pobudo svoje sestre ali nečakinje, ki sta živeli v Belgiji in sta se s fotografijo ukvarjali profesionalno. Od tam naj bi prihajala tudi njena fotografska oprema in material, vsaj v prvih letih, ko se je začela ukvarjati s fotografijo. To naj bi bilo že v dvajsetih letih preteklega stoletja, ko je bila stara okoli dvajset let. Časovno tako gradivo zajema čas pred in po koncu druge svetovne vojne, del gradiva, katerega provenience ne poznamo, pa je nastal tudi v času druge svetovne vojne. Gradivo namreč ni bilo opremljeno z informacijami, tako da smo jih v muzeju bolj ali manj uspešno pridobili s pomočjo posameznikov na terenu. Na fotografijah so portretni posnetki otrok, žena, mož in celih družin, ki so prihajale iz doline in ki jih je fotografinja ujela v objektiv v domačem improviziranem ateljeju, ki si ga je uredila v hiši oziroma na verandi pred hišo. Številni posnetki so nastali tudi zunaj ateljeja, saj se je Vrabičeva mnogokrat kar s kolesom podala na fotografiranje birm, obhajil, porok, pogrebov in različnih drugih slavij ter kmečkih opravil. V objektiv je tako uspela ujeti kraje Šaleške doline, vključno s svojimi rodnimi Škalami v obdobju, ko se še niso videle posledice rudarjenja pod škalskim hribom, in tudi v obdobju, ko je del vasi zaradi ugrezanja tal že potonil v Škalsko jezero. Gradivo Fane Vrabič tako tudi zato predstavlja neprecenljiv del šaleške fotografske dediščine.
Literatura in viri: Prispevek M. Medved Fotografinji iz Šaleške doline: Josipina Vidrih iz Šoštanja in Fana Vrabič iz Škal pri Velenju na strokovnem posvetu o fotografinjah iz obdobja 1850–1950, Jakopičeva galerija, januar 2024, in intervju s Francem Borovnikom, maj 2018.
