Na prvi pogled se morda zdi, da se delo v muzeju zaključi s postavitvijo nove stalne razstave in izdajo spremljajoče publikacije. A temu ni tako. Zlasti kompleksnejše zbirke, ki vključujejo različne vrste gradiva, nenehno ponujajo širok nabor tematik in raziskovalnih perspektiv ter številne možnosti za nadaljnje raziskovanje. Idej za raziskave nam običajno ne primanjkuje, še posebej pa cenimo pobude zunanjih sodelavcev, saj nam te omogočijo vpogled v gradivo s povsem drugih zornih kotov.
Pobude ob afriški zbirki Františka Foita
V letošnjem letu smo ob afriški zbirki Františka Foita takšne pobude prejeli kar trikrat.
Najprej smo dobili povabilo k sodelovanju pri oktobrski slovenski izdaji revije National Geographic. V tem primeru smo se priprave članka za revijo lotili drugače, kot smo muzealci navajeni. Najprej smo namreč izbrali najbolj fotogenične predmete, tokrat so bile to maske, ki smo jih predali izjemnemu fotografu Tomu Jeseničniku. Na podlagi njegovih studijskih fotografij smo potem pripravili članek, ki osvetljuje Foitovo življenje in predstavlja izbrane predmete. Ob tej priložnosti smo maske konservatorsko pregledali, jih tudi sami fotografirali in pripravili nove objave za spletno stran www.museums.si, kjer predstavljamo muzejske zbirke.
Naslednja nas je pričakala prošnja za sodelovanju pri razstavi o Foitovih avtomobilskih afriških ekspedicijah, ki jo pripravljajo v češkem muzeju Tatra Kopřivnice. Tokrat smo predvsem pregledali fotografsko gradivo v naši fototeki in poiskali fotografije, na katerih se pojavlja avtomobil Tatra, s katerim sta zakonca Foit leta 1947 odpotovala v Afriko.
Nazadnje pa nas je sredi poletja pričakalo elektronsko sporočilo, za katerega smo najprej mislili, da je hec. V njem je bilo namreč zapisano, da raziskovalko s pariške univerze Sorbona zanima afriška zbirka Františka Foita in da bi želela priti v Velenje, da bi se bolj podrobno seznanila z njo. Izkazalo se je, da je bila prošnja resnična, in tako smo sredi avgusta v muzeju gostili dr. Jano Kantořikovo, raziskovalko in predavateljico čeških korenin, ki se med drugim ukvarja s češkimi raziskovalci ter z afriškimi zbirkami na evropskih tleh. Skupaj z njo smo se zakopali v zapiske, korespondenco, časopisne članke, skice itd., ki jih je muzeju zapustil Foit, in zanimivo je bilo spremljati, kako drugače gradivo dojema nekdo, ki odlično pozna Češko, njeno zgodovino in njen jezik, hkrati pa lahko ponudi tudi vpogled v pariško obdobje študija in dela Františka Foita. Ob zaključku obiska smo lahko naše informacije o Foitu dopolnili z novimi izsledki, s pomočjo študentke pa smo digitalizirali še precejšnji del gradiva.
Kot vidimo iz pričujočih primerov, se delo z muzejskimi zbirkami nikoli zares ne zaključi, sploh kadar smo kustosi radovedni, se odzivamo na zunanje pobude in z veseljem opravljamo neke vrste detektivsko delo, ki nam omogoča še boljše poznavanje muzejskega gradiva, ki ga hranimo v naših muzejih.
