Beseda „oktober“ izvira iz latinske besede „octo“, kar pomeni osem. V rimskem koledarju je bil oktober osmi mesec leta, preden so leta 45 pr. n. št. uvedli julijanski koledar. Zadnji dan v oktobru praznuje tudi slovenska knjiga, državnega praznika pa se bodo gotovo še posebej razveselili delavci – letos »pade« na petek in je dela prost dan.

Vinotok, kozoprsk, vsesvešček

Ime kozoprsk je bilo nekdaj precej nespodobno, saj pomeni parjenje koz, in tako je prevladala oblika vinotok. Povzema naravne zakone iz rastlinske pridelave. V 15. stoletju je kozoprsk zaznamoval november, Primož Trubar pa ga je sredi 16. stoletja določil za mesec oktober. Oktobra se listje dreves spreminja v čudovite jesenske barve, kot so rdeča, oranžna, rumena in zlata. To je posledica zmanjševanja količine klorofila, kar razkrije druge pigmente v listih.

Rojstvo slovenskega knjižnega jezika

V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Reformacija se je kot versko, kulturno in politično gibanje začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, da bi morale biti verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti.
V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508–1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.

Vreme napoveduje prihodnjo letino

Naši predniki so bili na deseti mesec v letu zelo pozorni na vremenske pojave. Pridno so jih beležili in z njihovo pomočjo napovedovali vreme pozimi, pa tudi letino prihodnjega leta. »Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi,« pravi eden izmed rekov. Če pa vinotoka mraz in burja brije, prosinca (januarja) in svečana (februarja) sonce sije. Lep in sončen oktober napoveduje hudo in dolgo zimo. Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije, in pa v oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. 
V Rimskokatoliški cerkvi je mesec posvečen rožnovenski Materi božji. V oktobru godujeta še dva pomembna svetnika, ki napovedujeta vreme: Luka, evangelist (18. oktober), in Uršula, devica in mučenka (21. oktober). Vlažen, mrzel Luka, kmalu sneg prikuka. Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese.

Rožnati oktober, mednarodni mesec osveščanja o raku dojk

Rožnati oktober je tudi mesec boja proti raku dojk, najpogostejšem malignem obolenju žensk v razvitem svetu. V tem mesecu po številnih državah tečejo različne akcije ozaveščanja, katerih skupni namen je opozoriti na bolezen, pomen pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter nenazadnje podpora vsem tistim, ki se jih je bolezen že dotaknila.
V Združenju Europa Donna Slovenija že tradicionalno obeležujejo rožnati oktober, mednarodni mesec osveščanja o raku dojk, in slovensko javnost informirajo o pomenu zdravega načina življenju in zgodnjega odkrivanja. Rak dojk je eden najpogostejših rakov pri ženskah, za njim pa lahko zbolijo tudi moški. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli več kot 1.500 oseb. Rak dojk je dobro ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj, umrljivost se počasi zmanjšuje predvsem na račun zgodnjega odkrivanja ter vsakemu posamezniku prilagojenega zdravljenja. Velik poudarek vsakoletnega osveščanja namenjajo zgodnjemu odkrivanju raka dojk. Skrb za zdravje, redni mesečni samopregledi dojk in odzivanje na vabila državnega presejalnega programa Dora so ključni za zgodnje odkrivanje morebitnih sprememb, ki lahko izboljšajo možnosti za uspešno zdravljenje.

Lovčeva luna letos nastopi 7. oktobra

Oktober pogosto prinaša „Harvest Moon“ ali „Lovčevo luno“. To je polna luna, ki se pojavi najbližje jesenskemu enakonočju in je tradicionalno veljala za idealen čas za nočno nabiranje pridelkov. Nastopila bo v torek, 7. oktobra, ob 5.47. Osebe, rojene v oktobru, imajo zodiakalno znamenje Tehtnica (do 22. oktobra) ali Škorpijon (od 23. oktobra naprej). Tehtnice se bojijo, da bi koga prizadele ali da bi povzročile krivico. Ljubijo vse lepo in sovražijo prepire ter izražajo racionalne in pravične sodbe o vseh stvareh. Škorpijoni pa natančno vedo, koga imajo pred seboj in kakšno mesto si ta oseba zasluži. So strastni, dominantni in zvesti. Imajo močan karakter in lahko s svojo notranjo močjo vsako, še tako negativno situacijo, spremenijo v pozitivno.

Izrezovanje buč izhaja iz irske legende

Oktober je čas, ko buče dozorijo in postanejo simbol jeseni. Veliko ljudi se v tem mesecu pripravlja na praznovanje noči čarovnic in izrezovanje bučnih luči. Noč čarovnic ali Halloween je znan praznik oktobra, ki smo ga prevzeli z Zahoda. Sicer izvira iz starodavnega keltskega festivala Samhain, ki so ga Kelti praznovali 1. novembra. Verjeli so, da se noč prej (31. oktobra) tančica med svetom živih in mrtvih stanjša, kar duhovom omogoča, da se vrnejo med žive. Tradicija rezanja obrazov v buče pa izvira iz irske legende o možu po imenu Jack, ki je prelisičil hudiča. Po smrti naj bi Jack v taverno nosil rezkav krompir ali repo z gorečim ogljem, kar je postala osnova za današnje Jack-o‘-lanterne. Ko so irski priseljenci prišli v Ameriko, so začeli uporabljati buče, ki so bile lažje za rezanje.

Oktoberfest v čast Ludvika in Tereze

Največji pivski festival na svetu, Oktoberfest v Münchnu, se večinoma odvija prav v septembru in začetku oktobra. Prvi Oktoberfest so pripravili leta 1810 kot praznovanje poroke bavarskega prestolonaslednika Ludvika in princese Tereze. Gre za največji pivski festival na svetu, ki ga vsako leto obišče več milijonov ljudi. Pivo, ki ga strežejo tam, je posebej varjeno za festival, je močnejše od navadnega (vsaj 6 % alkohola) in ga lahko varijo samo münchenske pivovarne. Mnogi obiskovalci nosijo tradicionalna oblačila: lederhosen (moški) in dirndl (ženske), kar je postala prava modna atrakcija. Poleg piva so nepogrešljivi še pečeni piščanci, klobase, kislo zelje in svinjska krača. Vsako leto najdejo na prizorišču na tisoče predmetov: od zobnih protez do poročnih prstanov. Pravi Oktoberfest vrč (Maßkrug) drži 1 liter piva in je postal svetovni simbol festivala.