Pri Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je padel partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh, je bil 19. septembra 2017 slavnostno odprt Kajuhov spominski objekt. Z izgradnjo objekta je Občina Šoštanj ob 95-letnici Kajuhovega rojstva izrazila spoštljiv poklon svojemu velikemu pesniku.

Kajuhov spominski objekt sestavljata zidani del s sanitarijami ter leseni prostor, ki spominja na kozolec. Osrednji del objekta je namenjen obiskovalcem, ki si lahko ogledajo predstavitveni pano, multimedijsko predstavitev o Kajuhu in bronast Kajuhov kip. Spomenik, ki je za obiskovalce odprt skozi vse leto, je projektiral arhitekt Rok Poles. Ob objektu je postavljeno tudi kamnito spominsko znamenje Karlu Destovniku - Kajuhu, na fasadi Žlebnikove domačije pa je vzidana marmorna spominska plošča.

Karel Destovnik - Kajuh se je rodil 13. decembra 1922 kot nezakonski otrok materi Mariji Vasle, hčeri premožne šoštanjske družine, in očetu Jožetu Destovniku. Po končani osnovni šoli v Šoštanju je Karel šolanje nadaljeval na celjski gimnaziji, kjer je zaključil prvih pet razredov. Že leta 1935 je bil aktiven član komunistične mladinske organizacije SKOJ. Iskal in vzdrževal je stike z vidnejšimi komunisti v Šoštanju, Celju in okolici. Zaradi sodelovanja pri širjenju komunističnih idej je bil leta 1940 izključen iz celjske gimnazije in izpostavljen preiskavam na domu. Istega leta je napisal cikel Žalostnih.

Šesti gimnazijski razred je uspešno zaključil v Mariboru. V času, ko se je pričela velika protikomunistična režimska aktivnost, je Karel Destovnik - Kajuh v Šoštanju in Mariboru živel aktivno politično življenje. Ko je Nemčija 6. aprila 1941 napovedala vojno Jugoslaviji, sta s prijateljem Ivanom Röckom - Bibo organizirala skupino prostovoljcev za jugoslovansko vojsko. Njegovo družino so 9. septembra prisilno izselili, a so jo kmalu tudi izpustili. Karel je v tem času prebegnil v Ljubljano, kjer je aktivno sodeloval v vojaško-obveščevalni službi. Družil se je s SKOJ-evci ter se udeleževal njihovih literarnih večerov. Veliko je tudi pisal in se v novem okolju lepo vživel. 25. avgusta 1943 je Kajuh odšel iz okupirane Ljubljane v partizane. XIV. diviziji je bil dodeljen kot vodja kulturniške skupine, s katero je kot recitator sodeloval na številnih mitingih po dolenjskih, notranjskih, belokranjskih in primorskih vaseh.

Novembra 1943 so v Starih Ogencah nad Jurščicami pripravljali zbirko njegovih Pesmi. Kajuhova prijateljica Marta Paulin - Brina je s strojem na kolenih pisala pesmi, ki jih je po spominu narekoval Kajuh. Zbirka je izšla v osemintridesetih izvodih.

Januarja 1944 je XIV. divizija iz Bele Krajine odšla na pot čez Hrvaško in Štajersko. V Ravnah pri Šoštanju se je diviziji uspelo prebiti iz nemškega obroča. Pot je nadaljevala proti Zavodnju in Belim Vodam, kjer so se borci razporedili po okoliških kmetijah. Karel Destovnik - Kajuh in ostali kulturniki iz divizije so se namestili v hiši kmeta Žlebnika v Šentvidu pri Zavodnju. Nemške enote, ki so zasledovale divizijo, so dosegle tudi Žlebnikovo domačijo. Na kamnitem tlaku v veži domače hiše je Karel Destovnik - Kajuh padel pod nemškimi streli s prestreljenimi prsmi in ranjeno glavo. Umrl je 22. februarja 1944, v bližini rojstnega kraja Šoštanja. 21. julija 1953 je bil odlikovan z ordenom narodnega heroja.

Kajuhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske ter v nekaterih ženskih pesmih: Kje si, mati, Materi treh partizanov, Materi padlega partizana in Dekle v zaporu. Med njegove najlepše pesmi pa zagotovo spada pesem Samo en cvet.

V Občini Šoštanj v spomin Karlu Destovniku - Kajuhu stoji še njegov celopostavni kip ter dva doprsna kipa, na njegovi rojstni hiši je vzidana spominska plošča, po njem pa je poimenovana tudi šoštanjska osnovna šola.

Povzeto po:

• Cesar, Emil; Hafner, Stane; Stropnik, Ivo; Vrbič, Vlado in Ževart, Milan: Kajuh: pesnik vseh letnih časov: spominska monografija. Velenje: Ustanova Velenjska knjižna fundacija, 2014.
• Špegel, Pina: Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
• Kajuh 1922-1944 moj pesnik: Razstava ob 70. obletnici smrti Karla Destovnika - Kajuha https://www.knjiznica-velenje.si/app/uploads/2023/01/Kajuh-moj-pesnik.pdf