V AIDEA 195 Gregor Kosi zareže v srž: vodstvo, ki posnema CPU (centralno procesno enoto), je hitro, podatkovno in nadzorno — a kratkovidno; vodstvo, ki uteleša CEO (človeško prisotnost in smisel), pa gradi dolgoročno zaupanje in učinek. “Njuna valuta je pozornost,” poudari; prav ta postaja najredkejši vir v podjetjih, zato je vprašanje, kam jo vodja usmerja, strateško pomembnejše od Excelov.

Težava ni v pomanjkanju podatkov, temveč v razpadu pozornosti: povprečen človek telefon preveri 96-krat na dan, povprečno trajanje pozornosti pa je od leta 2000 do 2015 padlo z 12 s na 8,5 s — manj kot pri “zlati ribici”. Tak svet iz vodij dela reaktivne upravljavce dražljajev namesto ustvarjalcev pogojev za fokus in delo z ljudmi. Recept začetnega reda je preprost: vrnitev k prisotnosti kot “nadgradnji” pozornosti — od “gledam” k zaznavam, od “poslušam” k slišim — in šele nato sistemi in KPI-ji.

Kosi nariše kontrast dveh kultur: CPU-logika hrani dopaminske cikle (hitra nagrada, nadzor, mikro-taski), a ekipe pušča izčrpane; CEO-logika zavestno gradi zaupanje, varnost in smisel — to je oksitocinski ekosistem, kjer ljudje vztrajajo in rastejo. V času, ko bo umetna inteligenca “pobrala” vse, kar je procesno, linearno in kratkovidno, preživi voditelj, ki obvlada človeško polovico: povezovanje, pomen, usklajevanje perspektiv.