Ena od pomembnejših oziroma bolj poznanih družin, ki so v novejšem času posedovale Velenjski grad, je bila plemiška družina Adamovich de Csepin. Rodbina Adamovich izvira s Hrvaške, z območja Slavonije, oziroma so korenine rodbine segale vse do Bolgarije in sosednje Madžarske. V 18. stoletju so bili povzdignjeni v plemiški stan, kasneje pa so se razdelili v t. i. čepinsko in tenjsko vejo, iz katere je izhajal tudi Karel pl. Adamovich de Csepin. Karel in njegova žena Bianca Capello, rojena grofica von Wickenburg, sta Grad Velenje kupila po poroki, leta 1858. Karla in Bianco je kot lastnik gradu Velenje nasledil njun najstarejši sin Karel z ženo baronico Giselo Ritter de Zahony, katere družina je v Velenju zgradila današnjo vilo Herberstein, njiju pa leta 1913 Karlov mlajši brat Ivan in njegova žena Terezija. Grad je ostal v rokah družine Adamovich de Csepin vse do leta 1918, ko so ga prodali svojim sorodnikom, grofom Coronini Cronberg iz Gorice; Terezija Adamovich de Csepin in Olga Coronini Cronberg sta bili sürstenberg. So pa tudi po tem času člani družine Adamovich, sicer kot najemniki, še naprej prebivali na gradu in so ga zapustili šele tik pred koncem 2. svetovne vojne.
Karel, ki je imel v lasti tudi družinsko posest v Tenju, v Šaleški dolini pa tudi gospostvi Lilienberg in Švarcenštanj, je umrl že leta 1874, star komaj 45 let. Cesarsko-kraljevi komornik ter konjeniški stotnik, ki je bil tudi pribočnik bana Jelačića ter nosilec zlatega križca za zasluge, je bil še tik pred smrtjo dvakrat, leta 1870 in leta 1871, kot poslanec izvoljen v graški deželni zbor. Tu se je, kot je ob njegovi smrti zapisal Josip Vošnjak, »pošteno boril v vrsti slovenskih tovarišev za naše narodne pravice«. Umrl je v Gleichenbergu, v zdravilišču svojega tasta, Biancinega očeta.
Po smrti je bil prepeljan v Velenje in pokopan na pokopališču ob cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Velenju. Ob tej priložnosti je bil v Velenje iz Gleichenberga prepeljan in skupaj z očetom pokopan tudi njegov že leta 1861 umrli sin Emmerich Maximilian, ki je v starosti dveh let umrl v Velenju in bil najprej pokopan v grobnici družine Wickenburg. V grobnico so prekopali tudi hči Margareto Antonijo, ki je še ne enoletna umrla leta 1869. Leta 1912 so v družinsko grobnico k zadnjemu počitku položili tudi Bianco Adamovich oziroma grofico Mensdorff, saj se je Bianca leta 1902 v drugo poročila z grofom Arthurjem Augustom Mensdorff-Pouillyjem. Poročila in živela sta v današnji Vili Bianci, ki po grofici Bianci, ki se je v spomin Velenjčanov zapisala predvsem kot dobrotnica velenjskih otrok, nosi tudi ime. Grof Mensdorff, ki je bil ob poroki star že preko osemdeset let, je umrl že leta 1904.
Grobnica družine Adamovich de Csepin stoji na starem šmarškem pokopališču
Umeščena je bila med grobno kapelo Aloysije oziroma kot je bilo navedeno na grobnici Luise de la Fontaine d‘Harnoncourt und Unverzagt in grob patra Kellerja, hišnega duhovnika grofice Marie Anne Herberstein, članice še ene bolj poznanih plemiških družin, ki so v 19. oziroma v začetku 20. stoletja sooblikovale preteklost naše doline. Aloysija je bila žena Maximiliana Viktorja de la Fontaine, ki je dal v Velenju postaviti stavbo današnje Vile Biance in čigar mlajši brat Hubert Heinrich je bil v letih 1851–1858 lastnik Gradu Velenje. Njena grobnica je bila leta 2017 zaradi dotrajanosti odstranjena, družinska grobnica družine Adamovich pa v letošnjem letu, ko Velenjski grad praznuje 755. obletnico, v dogovoru z ZVKD OE Celje in potomci družine dobiva novo staro podobo; prebarvana je bila umetelno kovana ograja, očiščen kamen in obnovljeni napisi, ki razkrivajo, da je v družinski grobnici pokopan tudi Karlov in Biancin sin Ivan, baron, veliki župan Virovitiške županije in častni vitez Malteškega reda, ki je umrl v Velenju leta 1929. Pod njim je zapisano ime njegove žene Terezije, ki je umrla 10. decembra 1950 v avstrijskem kraju Goldegg, blizu Salzburga.
Na grobnici je navedeno tudi ime Terezijine matere, grofice Nathalie Westphalen zu Fürstenberg, rojene grofice Cassini, ki je leta 1918 umrla v Osijeku.
Literatura: Mateja Medved, razstava (Ne)znane osebnosti iz porečja Pake: Rodbina Adamovich de Csepin, 2011; Rok in Špela Poles, Villa Bianca: zgodba o ponovnem rojstvu vile, Velenje: Berivka, 2011.
