Izvirno slovensko ime za avgust veliki srpan, hrvaško kolovoz, češko srpen. Mesec avgust se tako imenuje v čast rimskega cesarja Avgusta. V večjem delu severne poloble je najbolj vroč mesec. To je namreč čas, ko se poletje znajde v polnem razmahu. Vsako leto sredi avgusta nastopi vrhunec meteorskega roja Perzeidov. Avgust pa pomeni tudi konec šolskih počitnic in v njegovi drugi polovici že tečejo priprave na novo šolsko leto.

Kaj napoveduje vremenska pratika?

Avgustovski svetniki najpogosteje napovedujejo vreme za jesen. Če velikega Šmarna (15. 8.) sonce peče, dobro vince v sod poteče.  Vreme, ki ga Lovrenc (10. 8.) naredi, celo jesen drži. V nebo se je dobro ozreti tudi na jernejevo (24. 8.). Če je ob Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti. Pa tudi nekaj splošnih pregovorov je aktualnih ta mesec: Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. 

Nabiramo kamilico, materino dušico in pelin

To počnemo v zgodnjih jutranjih urah, v času, ko se posuši rosa. Nabirajmo zdrave dele zelišč in jih povežimo v šopke za sušenje. Gnile dele odrežemo. Avgust je ugoden čas tudi za nabiranje melise, mete, origana in timijana. Na mesta ubranih zelišč lahko posadimo nova dvoletna zelišča, kot je peteršilj, rabarbara ali kumina.

Nabiramo kamilice, materino dušico in pelin. 24. avgusta goduje sv. Jernej, znan kot nabiralec zelišč, saj naj bi imele prav na ta dan rastline posebno moč. Gospodinje so zdravilne rože, ki so bile nabrane na 24. avgusta, vmešale v maslo in pripravile Jernejevo mast, ki so jo čez leto uporabljale za zdravilo, predvsem za celjenje ran, bolečine v križu in za razna kožna obolenja.

Avgusta še lahko nabiramo in sušimo liste oreha, ki so bogati z zdravilnimi čreslovinami. Nabiramo tako, da z osrednjega stebla posmukamo posamezne lističe ter jih hitro posušimo pri 40 stopinjah, da ne počrnijo.

Dobra misel ali origano že od nekdaj slovi kot raznolika in blaga zdravilna rastlina, o čemer priča že njeno ime. Med drugim jo uporabljajo za nekatere prebavne težave, saj naj bi dobra misel spodbujala delovanje jeter, pogosto je sestavina čajev proti prehladu, v pomoč naj bi bila pri celjenju ran, povrhu vsega pa deluje še rahlo pomirjevalno.

Hmeljevi storžki v avgustu zrastejo le na ženskih rastlinah. Nabiramo jih vse do septembra. V tradicionalni rastlinski medicini se pripravki iz posušenih hmeljevih storžkov uporabljajo proti anksioznosti, nespečnosti, napetosti, vznemirjenosti in tudi za blaženje simptomov menopavze ter spodbujanje menstruacije. Poznan je tudi ugoden vpliv na prebavo, vzpodbujanje teka zaradi grenčin in lajšanje črevesnih krčev.

Angelika cveti julija in avgusta, a samo enkrat in nato odmre. To staro, zelo aromatično kobulnico so nekoč zelo cenili kot zdravilo za vse bolezni. Njeni učinki so vidni predvsem pri težavah s prebavili, ljudsko pa naj bi bila v pomoč tudi pri revmi, menstruaciji, napihnjenosti, boleznih jeter in kašlju.

Srčnico so nekoč uporabljali za zmanjšanje anksioznih stisk med porodom in ob želodčnih težavah. Z njo so odganjali zle duhove. Ima dokaj neprijeten volj in grenak okus. Za sušenje avgusta nabiramo cvetočo zel, ki jo narežemo in posušimo.

Prihaja čas žetve in obiranja pridelkov

V kmetijskih skupnostih je avgust pomemben čas žetve in obiranja pridelkov, kot so pšenica, koruza, sadje in zelenjava. Delo na vrtu zaznamujeta okopavanje in redno zalivanje pridelkov, da bi lahko plodovi lepo dozoreli. Avgusta lahko začnemo sejati motovilec in špinačo, ki bosta dozorela za čas zimske solate. Pobiramo krompir, čebulo, koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, stročnice in bučke.

V prazne gredice, ki ostanejo po pobiranju spomladanskih pridelkov, lahko ponovno posadimo zimske pridelke, kot so zimska solata in redkvica, a pri tem pazimo, da bomo kolobarili in jih posadili glede na dobre in slabe sosede. Avgusta lahko izkoristite tudi čas za ponovno sajenje jagod.

Posebno skrb namenimo paradižnikom, da ne bodo trpeli suše, saj lahko tako razvijejo bolezni, plodovi pa lahko začnejo gniti. Poleg tega redno odstranjujemo plevel, saj ta po nepotrebnem krade vodo vašim vrtninam. Prav tako redno opazujemo vrtnine za znake bolezni. Nestanovitno vreme zaradi visoke vlage in temperatur lahko povzroči razvoj bolezni in plesni ter uniči pridelke.

Zakaj pasji dnevi?

Skoraj ves avgust trajajo tudi pasji dnevi. To so najbolj vroči dnevi poletja. Saj zato se pa reče pasji dnevi, ker je takrat pasje vroče, kajne? Ne bo držalo. Pasja vročina je poimenovana po pasjih dnevih – pasji dnevi pa so nekdanji astronomski termin za čas med 23. julijem in 23. avgustom, ko Sonce vzhaja v ozvezdju Veliki pes.

Rojstvo astrološkega znamenja Leva

V astrologiji se zodiakalno znamenje Lev začne približno 23. julija in se nadaljuje v avgustu. Leva zaznamujejo lastnosti, kot so ponos, samozavest in velikodušnost. Pogosto ga prepoznamo po njegovem močnem občutku lastne vrednosti. Radi dajejo, pomagajo in so zaščitniški do svojih bližnjih. Potrebujejo priznanje in občudovanje, sicer se lahko počutijo nevredne.

Ne pozabimo na utrinke!

Avgust bo še posebej bogat z astronomski dogodki. Med 12. in 13. avgustom bodo Perzeidi, ki jih NASA opisuje kot “najboljši meteorski roj leta,” dosegli vrhunec. Ob jasnem nebu lahko opazimo od 50 do 100 meteorjev na uro. Letos bo njihov sij nekoliko zasenčila pojemajoča luna, vendar bo dogodek še vedno vreden opazovanja.

Avgust je torej čas zorenja – ne le sadja, temveč tudi naših sanj. Zato verjemimo v svojo rast, tudi če je počasna in uživamo v poletnih radostih in toplih večerih.

Prazniki in posebni dnevi

V avgustu imamo tudi dva praznika: 15. avgusta praznuje Rimskokatoliška cerkev Marijino vnebovzetje, ki je dela prost dan, 17. avgusta pa je praznik za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni‎, ki pa ni dela prost dan, a pade letos na nedeljo.

12. avgusta imajo svoj dan mladi – praznuje se mednarodni dan mladih. Leta 1999 so ga razglasili združeni narodi z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade in da opozarjajo na njihovo pomembno vlogo v družbi. 

19. avgusta se obeležuje mednarodni dan humanitarnih dejavnosti. Opozarja na pomoč ranljivim, preslišanim in zapostavljenim ljudem po svetu.