Nameravate večino poletnih dni preživeti ob vodi? Seveda! V morju, jezeru, reki, domačem bazenu ali v zdravilišču. Namesto da se v osvežujoči vodi samo namakate, bi lahko letos poskusili čim več plavati. Zakaj? Ker je plavanje izvrstna fizična aktivnost, ki vam bo pomagala izboljšati videz in počutje. Je nizkovplivna vadba, saj razbremeni sklepe in je primerna za ljudi s težavami s sklepi ali prekomerno telesno težo. Plavanje je tako odlična izbira za praktično vsakogar.
30 minut 3-krat na teden
Večina ljudi ljubi vodo in uživa v vodnih igrah in plavanju. Raziskave so pokazale, da ima ta vsem dostopni šport ne le kratkoročne, ampak tudi dolgoročne koristi za telesno in duševno zdravje, vključno z manjšim tveganjem za prezgodnjo smrt, zdravim staranjem in možnostjo vadbe za tiste, ki jo sicer težko izvajajo.
Koliko plavanja je potrebno, da se bo pokazalo na vašem zdravju? Karkoli je boljše kot nič, idealno pa je, če plavate vsaj 30 minut vsaj trikrat na teden. To seveda velja za zdrave z nekaj kondicije, če šele začenjate, pa si vzemite čas in plavanje postopno podaljšujte.
Je bolje plavati v morju ali bazenu?
Vsekakor v morju, če imate to možnost. Pri plavanju vsak najprej pomisli na morje in bazen, a se le redki vsako jutro odpravijo na nekaj deset minut dolgo vadbo v morju. Škoda, kajti plavanje v morju je odličen začetek novega dne, morska voda pa je veliko boljša od klorirane bazenske vode, čeprav je pozimi bazen seveda edina možna alternativa.
Ko boste naslednjič do pasu stali v morju in se razgledovali po ostalih plavalcih, naredite nekaj poštenih zamahov proti odprtemu morju. Vsaj do tistih plovcev, ki označujejo mejo kopališča, potem pa plavajte nekaj časa ob njih in nato po isti poti nazaj. Naslednji dan boste plavali še malo dlje, tretji dan dvakrat toliko, nato pa se boste pozimi udeležili plavalne vadbe ter se naučili različnih tehnik.
Vključene so vse mišice
Če tehnike plavanja izvajamo pravilno, so za vsak zamah potrebne skoraj vse mišice v telesu. Telo moramo ves čas držati v ravnotežju, trup mora biti stabilen in vsi gibi morajo biti usklajeni. Piko na »i« pa dodamo še s pravilnim dihanjem, ki je spet določeno s tehniko plavanja in ima natančen ritem, saj je glava večino časa potopljena pod vodo. Pri plavanju velja, da je vse dosti lažje, če znamo pravilno plavati, če se umirimo in preprosto elegantno drsimo skozi vodo.
Plavanje pri starejših zmanjšuje tveganje za nastanek in razvoj številnih kroničnih degenerativnih bolezni in težav, značilnih za tretje življenjsko obdobje. Plavanje ne obremenjuje sklepov, kot redna telesna dejavnost dva do trikrat na teden znižuje krvni tlak in pomaga pri uravnavanju telesne teže, v eni uri intenzivnega plavanja pa se porabi okoli 700 kalorij. Z rednim plavanjem se vzdržuje kondicija, krepi srce in krvni obtok ter gradijo mišice, ki v tretjem življenjskem obdobju preprečujejo prehiter upad kakovosti življenja.
Sprostitev in telovadba hkrati
Plavanje krepi imunski sistem, povečuje telesno zmogljivost, zlasti krepi srce, pljuča, krvne žile, mišice, kosti in sklepe. Po daljšem plavanju je naše počutje prijetno izboljšano in sproščeno. Ena največjih prednosti je, da nam sila vzgona vode odvzame del telesne teže. S tem je gibalni aparat razbremenjen, zaradi česar je ta športna dejavnost primerna tudi za tiste, ki imajo težave s koleni, kolki, hrbtenico, odvečno telesno težo. Velika korist za krepitev hrbtenice je hrbtno plavanje, ki sčasoma odpravi bolečine v hrbtu.
V vodi lahko izvajamo vrste gibanja, ki jih na kopnem ne moremo več, lahko na primer tečemo ali skačemo: občutek svobode pri tem je osrečujoč.
Voda med vadbo hladi in preprečuje občutek potenja, zmanjšuje zastajanje tekočin v telesu ter onemogoča izvajanje hitrih in sunkovitih gibov, zaradi katerih bi lahko nastale poškodbe. Vsak si lahko plavanje prikroji tako, da je primerno njegovim sposobnostim in telesni pripravljenosti.
Raziskovalci so ugotovili, da redno plavanje zmanjšuje možnost nastanka diabetesa.
Pljuča so organ, ki s plavanjem največ pridobi. Plavanje trenira mišice, ki sodelujejo pri dihanju, kar pomeni, da lahko poveča prostornino pljuč in pomaga pri tehniki dihanja. Pri astmi je bazen idealno okolje za vadbo, saj je vlažno, toplo in običajno ni izpostavljeno cvetnemu prahu. Vseeno pa se pri pljučnih boleznih o plavalni rutini najprej posvetujte z zdravnikom.
Dnevna vadbena rutina izboljša spanec in plavanje ni izjema. Vadba pomaga ponastaviti notranjo uro telesa in obnovi naš naravni ritem aktivnosti in počitka.
Stanja, kot sta artritis in fibromialgija, so pogosto povezana z manjšo mobilnostjo in v mnogih primerih kratkotrajno ali dolgotrajno bolečino. Izkazalo se je, da sta se pri ljudeh z osteoartritisom po treh mesecih plavanja trikrat na teden po 45 minut zmanjšala bolečina in okorelost sklepov, izboljšala pa se je mišična moč in s tem kakovost življenja.
Raziskava je pokazala, da je od tri do šest ur plavanja na teden izboljšalo mineralno gostoto kosti pri ženskah po menopavzi, zlasti med dolgoletnimi plavalkami.
Zgodovina plavanja
Starodavne risbe in slikarije najdene v Egiptu pričajo o tem, da so ljudje plavali že 2500 let pred našim štetjem.
Stari Grki plavanja niso šteli za olimpijsko disciplino, ampak je veljajo za rekreativni šport, plavalne bazene pa so gradili kot del grških toplic.
Na Japonskem je plavanje veljalo za eno izmed plemenitih veščin Samurajev.
Številni zgodovinarji menijo, da so tehniko kravla izumili ameriški Indijanci, kasneje pa naj bi jih kopirali kolonialisti.
Plavalne plavutke je izumil Benjamin Franklin.
Plavanje prvič postane olimpijska disciplina leta 1896; sprva je veljalo za moško disciplino, leta 1912 se jim pridružijo tudi ženske.
Najstarejši betonski bazen je bil zgrajen leta 1915, imenovan Deep Eddy Swimming Pool.
Domači plavalni bazen v ZDA postane priljubljen po drugi svetovni vojni. V javnosti zaradi vedno večje priljubljenosti športnega plavanja in hollywoodskih filmov bazen postane želeni statusni simbol vsakega doma.
Prva ženska, ki je preplavala angleški kanal, iz Francije do Velike Britanije, je bila Gertrude Ederle leta 1926. Plavala je 14 ur in 39 minut.
