Ste kot otroci kdaj legli v travo in opazovali oblake? Videli v njih različne like, figure? In zdaj kot odrasli pogledate v nebo in oblake zato, da bi lahko predvideli vreme? Ste že slišali za kumulonimbus, nimbostratus in cirus? Ne, to niso eksotične vrste sadja, ampak nekaj, kar poznamo vsi ljudje tega sveta. To so oblaki. Spoznajmo jih in se o njih naučimo kaj novega.
Oblaki so množica zelo drobnih vodnih kapljic ali kristalov, ki lebdijo v zraku. Enak pojav v nižjih plasteh se imenuje megla. Kumulusni oblaki imajo koprenasto obliko, cirusi so vlaknasti, stratusi plastoviti, nimbusi pa nosijo dež. Vodna para se zgosti v kapljice ali kristalčke, kadar se vlažen zrak ohlaja. Zrak se ohlaja, če se dviga, zato nastajajo oblaki tam, kjer se zrak dviga, in izginevajo tam, kjer se spušča.
Visoki oblaki (cirus, cirokumulus in cirostratus) so ledeni s temperaturami pod -35 °C v višini od 7 do 13 km. Srednje visoki oblaki (altokumulus in altostratus) iz ledu s temperaturami med -10 in -35 °C so od 2 do 7 km visoko. Najnižje so vodni oblaki (nimbostratus, stratus in stratokumulus) s temperaturami od -10 do nad 0 °C, ki so od tal do višine 2 km. 

Od čipk in ovčic do težke odeje

Cirusi so visoki, tanki oblaki. Njihovo ime izhaja iz latinščine in pomeni pramen las. Pogosto naznanjajo poslabšanje vremena, a nikakor ne vedno. 
Cirokumulusi so visoki oblaki in jih imenujemo tudi male ovčice. Sestavljeni so iz tankih belih kosmov ali peg, kakor da nebo prekriva čipkast vzorec. Tudi ti so pogosto znanilci poslabšanja vremena.
Cirostratusi so visoki oblaki in so sestavljeni iz ledenih kristalov. So prozorna belkasta koprena, ki povsem ali delno prekriva nebo. Skoznje se prav dobro vidi Sonce ali Luna. Cirostratusi napovedujejo padavine v naslednjih 12 urah.
Altokumulus je srednje visok oblak, znan tudi pod imenom velike ovčke. So beli ali sivi ali belo-sivi kosmi, prevleke ali plasti oblakov, navadno tako gosti, da zasenčijo Sonce. V njih se mešata voda in led.
Altostratusi so sivkasta ali modrikasta delno prosojna koprena, ki povsem ali delno pokriva nebo in je podobna dvignjeni megli. Skozi altostratus nejasno vidimo Sonce kot skozi motno steklo. Ti oblaki so lahko tako debeli, da popolnoma prekrijejo Sonce. Lahko so nevarni, ker lahko povzročijo ledeno oblogo na letalih.
Nimbostratusi so siva, pogosto tudi temna, popolnoma sklenjena oblačna plast. Iz nimbostratusa padajo neprekinjene padavine. Poleti prinašajo dež, pozimi pa sneg.
Stratusi so nizkoležeča brezoblična oblačna plast, sivina, iz katere ne dežuje. Včasih iz njih rosi ali rahlo sneži. Pogosto je to dvignjena megla. Lahko so vodeni ali sneženi.
Stratokumulusi so nizki oblaki, sestavljeni iz vode. So sivi ali beli kosmi, prevleka ali plast oblakov, v kateri so skoraj vedno tudi temni deli. Kroglaste in grudaste gmote so lahko tudi valjaste ali bolj ali manj zaobljene. Če jih vidimo, se vreme skoraj zagotovo ne bo poslabšalo.
Kumulus je majhen kopast oblak in je znanilec lepega vremena. Pogosto se pojavijo z drugimi vrstami oblakov. Če se pojavijo na čistem nebu, so znanilci lepega vremena za več ur vnaprej.
Kumulonimbusi so veliki in gosti vodeni oblaki, ki imajo po navadi raven spodnji rob in razbrazdan ali vlaknati vrh v obliki perjanice ali nakovala. Prinašajo točo, nevihte in silne viharje. Najpogosteje se pojavijo poleti, ko je ozračje zelo razgreto.

Slovenija leži na izrazito nevihtnem območju 

Pri nas so vročinske nevihte posebno pogoste spomladi in poleti. Takrat se zrak pri tleh močno segreje, v višinah pa je še vedno hladen. Nevihte vas lahko ujamejo doma, na poti ali na prostem. Čeprav veljajo za znan vremenski pojav, je čas in kraj njihovega nastajanja težko napovedati zelo natančno. Lahko je eno najosupljivejših in hkrati najbolj  strašljivih predstav narave. 
Tudi lep in sončen dan se ob sopari hitro spremeni. Ozračje zaradi veliko vlage postane motno, na nebu se pojavijo kopasti oblaki, ki izrazito rastejo v višino. Nato začne moč vetra naraščati, temperatura začne padati, v daljavi zaslišite grmenje. To so znaki, ki kažejo, da je v bližini že nevihta. Kje bo udarila in kako močno, je odvisno od številnih dejavnikov.

Kje in kdaj so nevihte najpogostejše?

Nevihte nastajajo skoraj povsod na Zemlji. Najpogostejše so nevihte v tropskih območjih, kjer so prisotne visoke temperature, visoka vlažnost in nestabilno ozračje. To ustvarja idealne pogoje za nastanek neviht. Poleg tropskega pasu, kjer so nevihte stalnica, pa največ neviht nastane v poletnih mesecih.
Slovenijo lahko po številu neviht primerjamo s severno Italijo, Apeninskim polotokom, južnim delom Alp in delom Dinarskega gorstva, ki imajo prav tako razgibano površje. Prav tako pa lahko nevihte nastanejo znotraj polarnega kroga. 

Štejte sekunde do nevihte

Ko zaslišite grmenje, lahko ocenite, koliko ste oddaljeni od strele, ki ste jo videli. Če med bliskom in gromom preteče 20 sekund, ste od strele oddaljeni približno 7 kilometrov. Zvok se namreč širi bistveno počasneje kot svetloba.
Meteorologi lahko lokacijo nevihte napovedo za približno uro vnaprej. Nekoliko lažje napovedo njeno moč, saj glede na razmere v ozračju vedo, kateri tip nevihte bo nastal. Posledice neurij so različne, posebno hude so, ko je združenih več nevihtnih pojavov, denimo toča in veter.
Najpomembnejše je, da v nevihti najprej poskrbite zase in za svoje življenje, šele nato za premoženje. Lahko pa slednje zavarujete, preden veter, toča, direktni in indirektni udar strele, vdor meteorne vode ter poplava povzročijo škodo. Pri tem pa bodite pozorni na podrobnosti svojega zavarovanja doma, drugega premoženja in avtomobila.
🔲