Letos mineva sedemdeset let, ko so se tudi Velenjčani prvič srečali s smučarskimi skoki, takrat še vedno razmeroma mladim in manj poznanim športom. In če so predvsem po zaslugi televizije in Planice smučarski skoki sčasoma postali eden izmed najbolj priljubljenih športov v Sloveniji in pomemben temelj nacionalne identitete in ponosa, so bili v prvi polovici 20. stoletja še vedno manj znan, v večjem delu Slovenije pa skoraj eksotičen šport. O tem nam najlepše pričajo zapisi v lokalnem časopisju, ki so pospremili začetek gradnje velenjskih skakalnic z naslednjimi besedami: »… bo zelo ustreženo naši mladini, pa tudi vsem ostalim, ki bodo sigurno z užitkom in občudovanjem gledali drzne fante, kako se bodo pogumno poganjali v globino. Imeli bodo doma priliko občudovati to, kar je do sedaj večina videla le v filmih.«
Začelo se je pri Topolšici
Čeprav korenine smučarskih skokov segajo na začetek 19. stoletja, je bilo potrebno več kot stoletje, da smo tudi Slovenci na začetku 20. let 20. stoletja dobili svojo prvo skakalnico. Priljubljenost smučarskih skokov je hitro rasla in v čas med obema vojnama segajo tudi začetki smučarskih skokov v Šaleški dolini, ko so pri Topolšici priredili prvo tekmovanje v skokih na 16-metrski skakalnici. Še pred izbruhom druge svetovne vojne pa so tudi v Šoštanju zgradili še 18-metrsko skakalnico z umetnim zaletiščem.
V Velenje so smučarski skoki prišli nekoliko kasneje, šele po 2. svetovni vojni, torej v času, ko je Velenje začelo dobivati prve obrise novega, najmlajšega slovenskega mesta in so se pojavljale tudi vse bolj množične potrebe po zagotavljanju razmer za razvoj najrazličnejših športov, tako letnih kot zimskih. Čeprav je tudi v Velenju vladalo precejšnje zanimanje za zimske športe, še posebej tiste na smučeh, so se ti začeli organizirano razvijati šele po prihodu priznanega smučarskega strokovnjaka inženirja Alojza Jevšenaka sredi petdesetih let prejšnjega stoletja.
Na njegovo pobudo je bil 20. novembra 1955 v velenjski čitalnici ustanovni občni zbor smučarskega kluba. Velenjski smučarski klub je sprva deloval kot smučarska sekcija pri ŠD Rudar in je združeval alpsko smučanje, smučarske teke in smučarske skoke. Za slednje je vladalo največje zanimanje in tako so že jeseni leta 1955 na pobudo direktorja velenjskega premogovnika Nestla Žganka začeli z gradnjo temeljne infrastrukture za začetek razvoja nove športne panoge. Ob pomoči in po načrtih inž. Stanka Bloudka so začeli z gradnjo treh skakalnic velikosti10, 30 in 45 metrov ter sodniškega stolpa. Manjši dve sta bili končani še isto leto in 28. decembra 1955 so imeli na 30-metrski skakalnici že otvoritveno tekmo, na kateri je nastopilo 25 skakalcev iz Šoštanja, Vojnika in Velenja. Najboljši je bil domačin Ernest Šunkar, ki je skočil 23 metrov in 24,5 metra.
Od snega do plastike
Takšni so bili torej začetki Smučarsko skakalnega kluba Velenje in Smučarsko skakalnega centra Velenje, ki sta nato v naslednjih desetletjih pomembno prispevala k razvoju in popularizaciji smučarskih skokov v Šaleški dolini, Sloveniji in tudi preko njenih meja. V klubu so vzgojili številne bodoče slovenske reprezentante, strokovne delavce, trenerje in funkcionarje, velenjski skakalni center pa se je predvsem od konca 70. let prejšnjega stoletja začel vse bolj razvijati v smeri skokov na umetni, plastični podlagi, kjer se je uveljavil kot eden najpomembnejših tovrstnih centrov v širšem srednjeevropskem prostoru.
Svoj vrh je center doživel med letoma 1987 in 2010, ko so Velenjčani v začetku julija, ob dnevu rudarjev, lahko občudovali in navijali za številne svetovne prvake, nosilce olimpijskih kolajn in zmagovalce svetovnega pokala v smučarskih skokih.
V skladu z razvojem velenjskega smučarskega centra v zadnjih desetletjih so se tudi domači smučarsko skakalni delavci odločili, da svoj jubilej proslavijo v poletnem času in konec junija tako organizirali 1. Dan slovenskih smučarskih skokov, ki naj bi v naslednjih letih postal tradicionalen.
Prijazno povabljeni torej na sprehod do starodavnega velenjskega očaka, ki vsaj že 755 let, nemara pa še dlje, bedi nad trgom in mestom Velenje in se sami ali pa še bolje v družbi podajte po 233 stopnicah v sedem desetletij dolgo in dogodkov polno preteklost Smučarsko skakalnega centra Velenje in Smučarsko skakalnega kluba Velenje.
Foto: Volbenk Pajk in Lojze Ojsteršek
