Ob besedi igrača se še danes marsikatera deklica najprej spomni na punčko. Punčke sodijo v tisto vrsto igrač, ki so že več stoletij prisotne v otroškem življenju. Ne glede na to, ali je šlo za kmečko ali meščansko družino, bolj premožno ali manj premožno družino, je skoraj vsaka deklica v svojem otroštvu imela igračo, ki je vsaj imitirala podobo punčke.
Te so lahko bile precej preproste; izdelane iz cunj ali drugih naravnih materialov. Spomin na takšno punčko ohranja tudi gospa M. J. (1934) iz Florjana pri Šoštanju. V bližini domače hiše so imeli kar nekaj ilovice, iz katere so si otroci izdelali punčke za igro. Kadar je mama pekla kruh v krušni peči, je na koncu v vročo peč dala še punčke iz ilovice, da so se spekle in tako utrdile.
Bambole, Barbike …
Sicer pa so bile prve punčke, kot jih poznamo danes, izdelane v Nemčiji v 16. stoletju. Te niso bile namenjene igri, saj so se dame z evropskih dvorov preko punčk med seboj obveščale o modnih novostih. Tudi punčke iz 17. in 18. stoletja so bile v prvi vrsti namenjene olepševanju prostora. Šele v 19. stoletju so se na trgu pojavile punčke, ki so bile namenjen igri otrok, vendar so po svoji podobi/obleki oponašale odraslo osebo. V tem obdobju so bile punčke izdelane predvsem iz lesa, keramike ali porcelana. V začetku 20. stoletja so se pojavile punčke iz voska, papier mâché-ja, celuloida, gumijastih in ostalih umetnih mas.
V našem okolju so še kako živi spomini, da so tudi takšne punčke pogosto bile predvsem namenjene okrasitvi prostora. Igra z njimi je bila redka, pa še takrat so deklice morale biti precej previdne, da niso punčke poškodovale. Najbolj znan primer takšnih punčk so t. i. bambole, ki so v naše kraje prišle iz Italije in so najpogosteje sedele na posteljah v spalnicah.
V zgodovini punčk pa je zagotovo najbolj znana, najbolj popularna in prodajana punčka Barbie, ki se je javnosti prvič predstavila leta 1959.
Najstarejša šteje okoli 100 let
V Muzeju Velenje trenutno hranimo 33 punčk, različnih izdelav, iz različnih časovnih obdobij in vsaka ima svojo zgodbo. Med njimi so štiri takšne, ki jih umeščamo v obdobje pred 2. svetovno vojno in vse so bile izdelane v Nemčiji. Najstarejša med njimi je punčka, ki je bila izdelana v nemškem podjetju Heubach Koppelsdorf, nekje med letoma 1919 in 1932. Natančnejšega časa izdelave zaenkrat še ni mogoče določiti. Punčkina glava je narejena iz porcelana, obraz je naličen, oči so steklene in so modre barve. Preostalo telo je izdelano s tehniko papier mâché. Lasje so pravi, človeški, kar za tisti čas ni bilo nič nenavadnega. V tem času so imele punčke izdelane lase tudi iz moherja – svilnate dlake angorske koze. Punčka ima gibljive ude in glavo. Oblečena je v modro oblekico s kratkimi rokavi in cvetličnim vzorcem. Čez njo pa ima oblečeno dolgo jopico, prav tako s kratkimi rokavi.
Najbolj številčne punčke, ki jih hranimo, so iz umetne mase – plastike in gume. Večina teh punčk je bilo izdelanih v Italiji ali v znanem hrvaškem podjetju Jugoplastika iz Splita. Časovno jih datiramo v konec 60. in v 70. leta 20. stoletja. Nekatere punčke so skozi leta izgubile svoje oblekice in so jih lastnice na novo oblekle v preprosta, a nič manj lepa pletena oblačila.
Povzeto po:
Bisškupić Bašić, Iris: Zbirka dječjih igračaka i igara. Zagreb: Etnografski muzej Zagreb, 2016.
Tomažič, Tanja: Igrače. Ljubljana: SEM, 1999.
