Tako kot se je skozi zgodovino spreminjal standard za idealno žensko telo, tako se je spreminjala tudi moda ženskih kopalk, ki je bila odraz trenutka. V njih se namreč zrcalijo nove ideje, barve, kroji, materiali in vzorci, obenem pa poosebljajo duh časa. Stari Grki in Rimljani so se kopali goli (čeprav obstajajo dokazi, da so tudi tedaj ženske že nosile oblačila, podobna današnjim), vse od leta 1678, ko je bilo z zakonom prepovedano golo kopanje, pa so kopalke del železnega repertoarja vsake garderobe. 

V vodo le z nogavicami

Kopalke so relativno mlad izum, posebna kopalna oblačila so se pojavila šele v 18. stoletju in še v začetku 20. stoletja je bila morala pomembnejša od uporabnosti.
Skozi zgodovino so se ljudje kopali goli ali pa so si s kosom blaga zakrili le intimne predele. Še v srednjem veku so se kopali večinoma brez oblačil tako v zaprtih kopališčih kot na prostem, pazili so le na to, da so se kopali ločeno po spolih, skupno kopanje moških in žensk je veljalo za nemoralno. Proti koncu renesanse so začele prihajati omejitve glede kopalnih oblačil, po zakonu so se morali pokriti okoli pasu ali pa so plačali globo. V 17. stoletju je bilo kopanje brez oblačil v termah še povsem normalno, proti koncu stoletja pa so tako dame kot gospodje začeli oblačiti v platnena oblačila.

Kopalni kostumi

Kopanje, plavanje in druženje na plaži je postalo rekreativna dejavnost šele v 18. stoletju, takrat so se pojavila tudi posebna kopalna oblačila. Dame so nosile tako imenovane kopalne kostume – dolge halje iz volne, ki tudi mokre niso postale prosojne. Da se v vodi ne bi dvigovale, so robove obtežili z všitimi utežmi. Tako med plavanjem niso razgalile nog, kar je v tem času veljalo za skrajno nemoralno. 
Pod haljami so ženske nosile steznik, poleg tega pa so se v vodo podale še z dolgimi črnimi nogavicami in velikim klobukom. Kopanje brez nogavic je veljalo za zelo drzno in skrajno neprimerno. Moški so v 18. stoletju nosili dobro prilegajoče se kopalke iz volne. Imele so dolge rokave in hlačnice in bile podobne dolgemu spodnjemu perilu. V rekah, jezerih in potokih so moški lahko plavali goli ali pa so se slekli do spodnjega perila.

Pokriti in prikriti žensko telo

V 19. stoletju sta kopanje in plavanje postajala bolj priljubljena, vendar kopalke niso omogočale sproščenega gibanja v vodi, temveč so tako kot vsa oblačila ohranjala družbene in fizične norme žensk v tedanji patriarhalni družbi. Dame so nosile dolgo obleko nad dolgimi širokimi hlačami, s čimer je bil dosežen glavni namen: prikriti žensko telo. Obleke so bile narejene iz težke flanelaste tkanine, ki je bila hkrati neprosojna in dovolj trdna, da se v vodi ni dvigovala. 
Priljubljeni so bili tudi tako imenovali kopalni stroji – majhne lesene hiške na kolesih, ki so jih s konji vlekli v plitko vodo, da bi viktorijanski dami nudile popolno zasebnost ob kopanju. V njih so se lahko preoblekle v kopalke, ne da bi jih kdo videl neprimerno oblečene, in se diskretno kopale. Ko so končale, so nad streho dvignile zastavico in voznik jih je odpeljal nazaj na obalo.
Prve kopalke z vrečastimi hlačami so se pojavile sredi 19. stoletja, imenovale so se po aktivistki Ameliji Bloomer. Bile so kontroverzne, predvsem zato, ker so bile po tehnični plati hlače, te pa so v tem času nosili le moški. V drugi polovici 19. stoletja so kopalne kostume s podobnimi, le nekoliko krajšimi hlačnicami, izdelovali iz lahkotnejših materialov. Še zmeraj pa je veljalo pravilo, da je bila morala – torej pokritost telesa – pomembnejša od praktičnosti.

Modo narekujejo športnice

Kopalna moda se je drastično spremenila, potem ko je plavanje že na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 postalo olimpijski šport in so ugotovili, da so damske kopalke zasnovane izredno nefunkcionalno. Za športnice so naredili posebno oblačilo, ki je omogočalo hitro in udobno plavanje, ta športna oblačila pa so na prelomu v 20. stoletju vplivala tudi na splošno kopalno modo. Kopalke so postale krajše, manj težke in bolj udobne, hkrati pa tudi bolj zapeljive in glamurozne.
V zgodnjem 20. stoletju je športna plavalka Annette Kellerman nosila enodelne kopalke, ki so bile zelo podobne moškim, z njimi je bila hitrejša. A ker so bile po takratnem prepričanju nemoralne, je bila aretirana in kaznovana. Še v dvajsetih letih 20. stoletja je obstajala ‚policija kopalk‘, policisti so preverjali, ali kopalke morda niso prekratke. A sčasoma so se takšne enodelne kopalke obdržale in se pokazale v vsej svoji modni veličini.

Plavanje postane zdravo

Žensko telo se je bolj osvobodilo v tridesetih letih, ki so dala prednost fit in zdravi ženski postavi in plavanje je veljalo za vadbo, ki vzpodbuja prav to. Hkrati pa je žensko telo lahko tudi porjavelo, zagorela koža ni bila več znak delavskega razreda. Takrat so se pojavile kopalke brez hrbtnega dela, da po sončenju ni bilo vidnih črt na koži. V tem času so bile modne tudi pletene kopalke, narejene večinoma iz elastične volne, in kopalke, ki so dajale oporo ženskih prsim. Pojavili so se tudi novi materiali – sijoče in raztegljive tkanine z večjo paleto barv in vzorcev. Kopalke so bile udobne in so se lepo prilegale telesu.
Med letoma 1900 in 1920 so bile narejene iz volne in s hlačnicami, leta 1930 so bila popularna krilca in kopalke iz bombaža. Kmalu za tem jim uspe preboj na lepotna tekmovanja (prvo tovrstno je bilo za miss Amerike). 

Bikinke udarile kot atomska bomba

Od leta 1950 kopalke postanejo odskočna deska za hollywoodske igralke. Pet let kasneje pet minut slave doživijo kopalke s hlačkami čez popek, še pet kasneje pa monobikinke. Do sredine 20. stoletja so kopalke sledile silhueti iz tridesetih let, po drugi svetovni vojni pa se je pojavil nov kroj dvodelnih kopalk, bikini. Veljale so za najmanjše kopalke do takrat, ime pa so dobile po ameriškem atolu Bikini, kjer so izvajali atomske poskuse. Bikinke so namreč stresle svet kot atomska bomba. Bile so drzne kot še nobene kopalke dotlej, z visokim izrezanim krojem in svetlimi barvami. Najbolj priljubljen kroj kopalk ostajajo še danes.
V 50. letih so se razvijali novi materiali, ki so se hitro sušili. Priljubljena je bila tudi tehnika sitotiska in nepogrešljiv pikčast vzorec. V 60. je bil moden monokini: enodelne kopalke z večjimi izrezi na predelu hrbta in trebuha. V 70. letih so z dodajanjem elastana kopalke postale elastične in tako bolj udobne. Ker je ta material zmanjšal upor vode, so take kopalke omogočile tudi podiranje rekordov v plavanju. 
Tekom desetletij so se modeli kopalk spreminjali sočasno s spremembami krojev, barv in novih modnih oblik v oblačilni kulturi. Poleg bombaža so se pojavili elastični materiali, kot so lateks, najlon in kasneje lycra. Kopalke so bile lahke, prožne in zelo trpežne v vodi.
Kopalke povezujemo z uživanjem
Ženske kopalke od 20. stoletja dalje uživajo visoko popularnost. Plavanje je namreč postalo rekreacija, postalo je del dopustovanja in kopalke neločljivo povezane z užitkom in lagodnim življenjem, njihova naloga pa precej več kot le zakrivanje intimnih delov telesa. 
Zadnje desetletje se slogi mešajo (moderni in retro), zato ob nakupu novih kopalk ne zavrzite starih, saj jih lahko kombinirate oz. bodo čez kakšno leto znova v modi.
In če smo se tokrat posvetili ženskim kopalkam, dodajmo, da so z desetletji vse manjše  postajale tudi moške kopalke ... 

Vir: Pokrajinski muzej Maribor, kjer hranijo modele kopalk iz različnih obdobij, od začetka do konca 20. stoletja; Foto: Primorske novice