Šoštanjski svetniki so se zbrali na zadnji letošnji seji pred poletjem in z rebalansom proračuna uskladili potrebe, ki so se pojavile v prvi polovici leta. S tem so zagotovili nemoteno izvajanje občinskih projektov v nadaljevanju, svetniki so nato potrdili še sklep o razpolaganju z nepremičnim premoženjem občine in povečan normativ števila otrok v Vrtcu Šoštanj za največ dva otroka za prihodnje šolsko leto. 

Župan Boris Goličnik je pojasnil, da je bil rebalans nujen zaradi uskladitve s potrebami, ki so se pojavile v prvi polovici leta: »Proračun smo nekoliko zmanjšali, s prvotnih 49,3 mio evra na nekaj manj kot 48 mio evrov, predvsem zaradi prilagoditev pri investicijah in prihodkih. V ospredju ostaja obnova po poplavah in gradnja Športnega parka Šoštanj.« 
Svetniki so potrdili povečanje normativa za največ dva otroka na oddelek za naslednje šolsko leto. »Zadeva je povezana tudi s stroški, zato smo na prejšnji seji že prilagodili ceno vrtca. Rebalans pa predvideva dodatna sredstva za pokritje teh potreb,« je pojasnil župan. 

Z govoricami širijo napačne informacije

Na začetku seje je župan povabil ravnateljico OŠ Karla Destovnika-Kajuha, mag. Majdo Zaveršnik Puc, da je svetnike seznanila z nedavnim dogodkom, o katerem je bilo veliko govora v javnosti. Ravnateljica je pojasnila, da se šola vsakič, ko pride do zapletov, odzove po predpisanih protokolih. 

»Nedavni incident je bil povezan z živahnostjo otrok, predvsem pri športnih dejavnostih. Med igro nogometa je prišlo zaradi neprimernega komuniciranja med učenci nižjih razredov do trenj s starejšimi učenci. Kljub opozorilom učiteljev se trenja niso prenehala, kar je na koncu privedlo do fizičnega spora med dvema učencema. Učiteljice so ju takoj ločile, nihče od otrok ni bil poškodovan. Že isti dan smo imeli razgovore z vpletenimi učenci in njihovimi starši, ki so celoten postopek korektno sprejeli, dogodek pa je bil urejen. Fantje so se kmalu po tem srečevali tudi na popoldanskih dejavnostih.« 

Ravnateljica je poudarila, da včasih starši, ki niso povsem seznanjeni z dejanskimi dejstvi ali celo ne poznajo vpletenih otrok, na podlagi govoric širijo napačne informacije, kar prizadene tako otroke kot njihove družine. Zato je bilo zelo težko predstaviti pravo sliko dogodka, ki je v resnici bil manj dramatičen, kot je bilo predstavljeno v nekaterih medijih.

Nova vloga TEŠ in številni izzivi

Na seji je direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Branko Debeljak predstavil poslovanje elektrarne v letošnjem letu in predvidevanjih za prihodnje. Predstavil je tudi spremembe v poslovanju elektrarne po 1. januarju 2025, ko je začel veljati novi zakon, ki je pomembno vplival na organizacijo in delovanje TEŠ. 

»Od začetka leta nismo več del skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), ampak samostojno opravljamo nalogo javne gospodarske službe, čeprav formalno nimamo statusa javnega podjetja. Primarna naloga TEŠ je zdaj proizvodnja toplote, medtem ko je proizvodnja elektrike postala sekundarna dejavnost, ki nastane kot spremljevalni produkt. Zaradi izstopa iz skupine HSE je TEŠ postal majhna bilančna skupina, kar pomeni, da je moral sam prevzeti tudi trženje električne energije – nalogo, ki je v preteklosti ni opravljal.« 
Prvi meseci leta so bili uspešni, je poudaril Debeljak. Ugodne tržne razmere so omogočile učinkovito delovanje, s čimer so znižali planirano višino nadomestila s strani države. »Poleti pa elektrarna obratuje zgolj s plinsko turbino za proizvodnjo toplote, zato ne pričakujemo pozitivnih rezultatov. Upamo, da bodo jesenski in zimski meseci ponovili uspeh prvega kvartala,« je dejal.
Remont bloka 6, ki bi moral biti zaključen do 20. junija, se zaradi zamud pri dobavi delov s strani General Electrica nekoliko zamika. Tako bo obratovanje bloka ponovno steklo z nekajdnevno zamudo. Vprašanje rušenja hladilnega stolpa ostaja odprto. Čeprav je bil projekt vključen že v poslovne načrte za leto 2020, je bil večkrat preložen. Po novem zakonu pa strošek rušenja ni več opredeljen kot upravičen, zato je težava predvsem v zagotavljanju financiranja. »V juniju smo objavili mednarodni razpis za rušenje in čakamo na ponudbe, da bomo imeli realno sliko stroškov,« je še dodal Debeljak.

10 odstotkov energije iz PSE za lokalno skupnost 

Generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj je s sodelavci predstavil predlog državnega prostorskega načrta (DPN), v katerega so vključene tudi ureditve okolice jezera. HSE bo postopek DPN nadaljevati z javno razgrnitvijo v prihodnjih dveh mesecih, v tem času pa bodo lahko svetniki in tudi ostala zainteresirana javnost podala na osnutek DPN svoje pripombe. 
Kot so zagotovili predstavniki HSE, bodo v juniju izvedli čim več srečanj z lokalnimi deležniki. Kot prvim so projekt predstavili svetnikom, v nadaljevanju se bodo srečali še s predstavniki krajevnih skupnosti, društev, civilnih iniciativ in drugih zainteresiranih skupin. 
Na seji so poudarili, da bo projekt Plavajoče sončne elektrarne (PSE) Družmirje prinesel tudi konkretne koristi za lokalno skupnost. Tomaž Štokelj je izpostavil, da bo 10 odstotkov proizvedene električne energije namenjene lokalni rabi, občina oziroma lokalni uporabniki pa bodo to energijo lahko kupovali po stroškovni ceni. 
»Trenutno ocenjujemo, da bi bila ta cena med 40 in 55 evrov na megavatno uro, a to bo odvisno od končne velikosti elektrarne, okoljskih zahtev in stroškov investicije. Električna energija se bo lahko uporabljala za napajanje občinskih javnih objektov in ogrevanje preko predvidenih toplotnih črpalk. Pomembna prednost lokalno proizvedene elektrike je tudi ta, da se bo lahko neposredno porabljala – brez dodatnih omrežnin in prispevkov, kar bo še dodatno izboljšalo ekonomsko upravičenost projektov, kot so ogrevalni sistemi s toplotnimi črpalkami.« 

PSE je projekt zelene preobrazbe

Projekt PSE Družmirje je po besedah HSE prvi večji korak v smeri zelene preobrazbe Šaleške doline. Poleg sončne elektrarne namreč HSE načrtuje še razvoj dodatnih energetskih tehnologij, ki bodo temeljile na obnovljivih virih: »Elektrolizerji za proizvodnjo zelenega vodika – v dveh fazah. Prva predvideva manjši elektrolizer moči okoli 3 MW, ki bi bil lahko zgrajen v naslednjih dveh letih. Druga faza bi zajemala veliko enoto moči okoli 20 MW, odvisno od razpoložljivih virov ter evropskih in mednarodnih subvencij. 
Toplotne črpalke za lokalno ogrevanje se bodo napajale z lokalno proizvedeno elektriko. Baterijski hranilniki energije – načrtuje se postavitev hranilnikov zmogljivosti do 100 MW, kar bi omogočilo uravnoteženje proizvodnje in porabe energije v različnih obdobjih dneva. Energetske lokacije bodo v prihodnje postajale vse bolj dragocene. Naš cilj je, da jih ohranimo, razvijamo in vključujemo v preobrazbo energetskega sistema Slovenije,« je dejal Štokelj. 
Občina Šoštanj je jasno izrazila stališče, da projekt lahko dobi podporo le, če bo koristil tudi prebivalcem in lokalnemu gospodarstvu. »Če koristi za lokalno skupnost ne bodo konkretne, potem projekta v tej obliki ne bomo podprli,« je med razpravo ponovno poudaril Boris Goličnik.

Dodana vrednost za občane in občino

Simon Čižmek, vodja projekta PSE Družmirje je svetnikom predstavil dosedanji potek postopka: »Predlog okoljskega poročila smo oddali aprila, večina nosilcev urejanja prostora je že podala pozitivna mnenja. Trenutno usklajujemo še nekaj odprtih vprašanj in pričakujemo, da bomo kmalu dosegli soglasje ter pridobili končno pozitivno mnenje.« 

Če bo postopek potekal po načrtih, HSE pričakuje, da bi lahko vlada že do konca leta, predvidoma decembra, sprejela sklep o DPN, kar bi omogočilo pričetek izvajanja projekta. Projekt vključuje tudi pomembne objezerske ureditve, ki ne bodo le spremljevalni del sončne elektrarne, temveč bodo bistveno prispevale k funkcionalni in rekreacijski vrednosti območja. 

»To ni zgolj energetski projekt, temveč projekt z dodano vrednostjo za lokalno skupnost. Objezerske ureditve bodo vključene v državni prostorski načrt in izvedene pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za elektrarno,« je pojasnil Čižmek. 

Predstavniki HSE so zagotovili, da bodo vključevali predloge občine in lokalnih skupnosti v nadaljnje faze načrtovanja. Gradnja PSE bo po zagotovilih HSE hitra – izkušnje iz tujine kažejo, da se takšna infrastruktura lahko postavi v približno šestih mesecih po pridobitvi dovoljenj. Število panelov še ni dokončno znano, saj se projekt še umešča v prostor, a ocene kažejo, da bi jih lahko bilo približno 200.000, kar bi pomenilo do 140 megavatov letne proizvodnje.