A češnje niso le okusna zgodnje poletna poslastica. So zakladnica zdravja in ena najbolj priljubljenih vrst sadja, ki jih lahko uživamo v sezoni. Ta je prav zdaj in v nedeljo, 15. junija, goduje sv. Vid, ko pregovor pravi: »Sv. Vid je češenj sit!«
Obstaja veliko sort češenj. Njihovi plodovi so lahko rumeni, različnih odtenkov rdeče, dvobarvni, črni ter raznih velikosti in oblik. Nekatere sorte so bolj grenke, druge sladke. Najzgodnejših češenj se razveselimo konec maja, na najpoznejše pa moramo čakati do začetka julija. Ne glede na razlike med sortami bi se lahko strinjali, da imajo vse zrele češnje enako lastnost – vse so dobre in sodijo med uravnoteženo prehrano.
Zakaj so češnje tako dragocene?
Češnje sodijo med najbolj hranljive vrste sadja, ki jih poznamo pri nas. V njih se skriva prava zakladnica vitaminov, mineralov in antioksidantov. Že peščica svežih češenj vsebuje vitamin C, ki krepi imunski sistem in pomaga pri tvorbi kolagena, pa vitamin A, ki je ključen za vid in zdravo kožo, ter vitamin K, ki ga naše telo potrebuje za močne kosti. Poleg vitaminov so češnje bogate s kalijem, ki pomaga uravnavati krvni tlak in preprečuje mišične krče, ter z vlakninami, ki spodbujajo dobro prebavo.
Najboljše češnje niso le okusne
Pomembno se je zavedati, da niso vse češnje enake. Najboljše češnje niso tiste iz drugega konca sveta, ki so tedne preživele v hladilnicah in tovornjakih. Najboljše češnje so tiste, ki zrastejo blizu nas in so rezultat truda slovenskih pridelovalcev. Potrudimo se, da jih kupimo na domači tržnici, neposredno na kmetiji v naši bližini ali pa jih celo vzgojimo sami. V trgovini bodimo pozorni na češnje, ki so označene z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, saj to pomeni, da izpolnjujejo stroge zahteve glede svežine, 100 % slovenskega porekla in višje kakovosti.
Lokalno pridelane češnje niso le bolj okusne, ampak tudi bolj hranljive. Zaradi kratkih transportnih poti ohranijo več vitaminov in antioksidantov, poleg tega pa na našo mizo prispejo tudi bolj sveže.
Kdaj in kako do najboljših češenj?
Češnje začnejo zoreti konec maja ali v začetku junija, odvisno od sorte in lokacije. Najbolj zrele so običajno v sredini junija, ko so najbolj sladke in hranljive. V Sloveniji številni sadjarji organizirajo dneve odprtih vrat, kjer lahko češnje obiramo tudi sami. Najlažje do svežih češenj iz bližine pridemo tako, da si pomagamo z zemljevidom ponudnikov lokalne hrane.
Kako shraniti in uporabiti češnje?
Češnje so hitro pokvarljivo sadje, zato jih je najbolje uživati sveže. Kadar imamo srečo z obilnim pridelkom ali opravimo večji nakup, ko so najbolj zrele, jih lahko na več načinov shranimo tudi za zimo:
Zamrzovanje: Sveže češnje dobro operemo, jim odstranimo koščice in jih razporedimo na pladenj v enem sloju, da se ne sprimejo. Ko so zamrznjene, jih prestavimo v vrečke in tako pripravljene uporabimo za smoothije, pite ali kompot sredi zime.
Kuhanje kompota ali češnjevega soka: Češnje lahko nežno pokuhamo z vodo in po želji dodamo nekaj limoninega soka, vanilije ali cimetove skorje. Uporabimo lahko naravna sladila ali jih pripravimo povsem brez dodanega sladkorja in tako dobimo zdrav, domač napitek ali dodatek k obrokom.
Češnjeva marmelada: Pripravljena iz svežih češenj in le nekaj dodatkov je češnjeva marmelada slastna spremljava za palačinke, kruh ali naravni jogurt. Lahko jo skuhamo povsem gladko ali pa pustimo nekaj koščkov za bolj izrazit okus.
Vino ali liker: Češnjevo vino ali liker pripravljamo z mislijo na posebne priložnosti in praznične večere. Z dodatkom začimb in nekaj potrpežljivosti ustvarimo aromatično pijačo, ki nas pozimi spomni na poletne dni.
Češnjeva pita: Klasična češnjeva pita z mehkim, sočnim nadevom in hrustljavo skorjo je recept, ki nas popelje v babičino kuhinjo. Lahko jo pripravimo iz svežih ali zamrznjenih češenj in je vedno odlična izbira za sladico ob koncu tedna.
Tudi vrtičkarji lahko imajo češnjo
Češnjeva drevesa, ki se bohotijo na številnih slovenskih vrtovih, zrastejo visoko in s svojimi krošnjami poleti nudijo prijetno senco ter bogat pridelek. Takšna drevesa so dolgoživa, a zahtevajo več prostora in nekaj spretnosti pri obiranju, saj so plodovi pogosto visoko nad tlemi.
Toda danes so na voljo tudi nizke, samoplodne sorte, ki uspevajo tudi v večjem loncu na terasi ali balkonu, zato za sladke plodove ne potrebujete veliko prostora. Z malo sonca, dobre zemlje in redne nege bo vaša češnja že po nekaj letih bogato obrodila. Ni lepšega kot utrgati zrelo češnjo in jo pojesti kar z drevesa.
Češnjevo drevo najbolje uspeva na sončni legi z rahlo ilovnato in dobro odcedno zemljo, zato pred sajenjem poskrbimo za ustrezno pripravo tal. Sadimo ga jeseni ali zgodaj spomladi, sadiko pa pritrdimo ob oporo in redno zalivamo, da se dobro ukorenini. Med najpogostejšimi težavami pri gojenju so češnjeva muha, ki poškoduje plodove, monilija, ki povzroča gnitje, in bakterijski rak, ki napade lubje in veje. Te bolezni lahko omejimo z rednim obrezovanjem, odstranjevanjem okuženih delov, zračnostjo krošnje in uporabo dovoljenih naravnih pripravkov za zaščito rastlin.
Koliko češenj lahko pojem na dan?
Za odraslega je priporočena količina približno ena skodelica svežih češenj na dan, kar zadostuje za vnos ključnih hranil. Seveda pa brez težav občasno pojemo tudi več, še posebej v sezoni.
Kako prepoznati zrele in okusne češnje na tržnici ali v trgovini? Zrele češnje imajo napeto, sijočo kožico in globoko rdečo, včasih skoraj črno barvo, odvisno od sorte. Peclji naj bodo sveže zeleni, sadež pa čvrst in sočen.
Ali so koščice češenj nevarne? Koščice vsebujejo snov, iz katere lahko ob grizenju sproščamo cianid, zato jih nikoli ne smemo žvečiti ali lomiti.
Katere sorte češenj uspevajo v Sloveniji? V Sloveniji so najbolj razširjene sorte, kot so casinova, burlat, majerjeva, van, regina in stella, ki dobro prenašajo našo klimo in imajo izvrsten okus. Na voljo so tudi samoplodne in manjše sorte, primerne za vrtove in terase.
