Šoštanj, 12. junija – Pitje koktajlov ni nalivanje z alkoholom, temveč uživanje v okusih, vonjih, barvah pijače in dekoracijah kozarca. Mešanje koktajlov pred gosti je predstava in je lahko v lokalu dodana vrednost. »Če ima hiša barmana, je to plus. Če je ponudba koktajlov le na meniju, se morda gost ne bo odločil za naročilo. Če pa ga bo pripravil barman, gostje raje naročijo koktajl, zaupajo, da bo res pravi, in pridejo v gostilno z namenom,« je prepričan Mitja Acman, ki je v Gostilni Acman ob 30-letnici svojega prvega državnega naslova v mešanju koktajlov pripravil tekmovanje in srečanje barmanov.

Trend v smer manj je več

Rok Dobnikar je aktualni predsednik Društva barmanov Slovenije in prihaja iz domače gostilne Dobnikar v Kranju. Društvo šteje okoli 80 članov in želijo si, da bi se vanj vključilo še več mladih barmanov, ki bi prinesli novo razmišljanje, nove pristope, ideje. Na drugi strani pa jim društvo omogoča učenje, izmenjavo izkušenj ter tudi udeležbo na različnih tekmovanjih, tako evropskih in svetovnih, »kjer se zbere elita, spoznaš lahko nove trende, kako se drugod po svetu meša pijače,« poudari Dobnikar. 
Sestavljanje koktajla ni zgolj mešanje nekaj vrst pijač in dekoracija po recepturi z interneta, poudaril Dobnikar. Pravi koktajl se sestavi po pravilih ter vsebuje veliko znanja in leta izkušenj pa tudi kakšno barmanovo skrivnost. »Trend koktajlov gre v smeri manj je več – manj alkohola, manj sestavin, nove tehnike,« še doda. Sicer pa je pitje določenih koktajlov stvar okusa pivca in tudi letnega časa. »Poleti so bolj priljubljeni osvežilni koktajli, dolge pijače (long drink) – aperol spritz, limoncello spritz, paloma s tekilo … Jaz pa bi vsekakor spil kakšen negroni,« izda svoj okus.
Kdaj se pije koktajl, je odvisno od tega, čemu je namenjen, pa razloži prejšnji predsednik društva Aleš Ogrin z Vrhnike: »Nekateri se pijejo kot aperitiv, pred obrokom ali kot koktajli dobrodošlice (welcome drink). Običajno so to suhi in polsuhi koktajli. Kozarček ali dva, sledi obrok, in to katerikoli, torej brunch, kosilo ali večerja. 
Velika skupina so sladki koktajli (digestiv ali after cocktail), ki se pijejo po obrokih, velika skupina so tudi dolge pijače (long drink), ki se lahko pijejo tudi daleč v noč, v jutro in so bolj priljubljeni poleti. Seveda pa koktajla ne pijemo med obrokom; takrat se pijejo voda, vino ali pivo.«

Ponudba, ki se povrne

Pitje koktajlov je bilo včasih modno, v 80. letih pa je nekoliko »padlo v temo«, je dejal Ogrin, ki ima 40-letne izkušnje barmanstva ter je dvakratni svetovni prvak, enkrat ekipno, enkrat posamezno. »Takrat se je izgubila lepota in tehnika mešanja pijač. Proizvajalci pijač so namreč te želeli poenostaviti in so pričeli izdelovati različne barvite likerje in sirupe, s katerimi je bilo lažje pripraviti mešanice. Po letu 1985 pa se je stroka vrnila,« je povzel zgodovino. 
Zdaj Ogrin organizira tekmovanja za barmane, predvsem mlade. »Včasih je bila podpora podjetij za takšna tekmovanja večja, danes je tega manj. Barman se mora sam boriti za finančna sredstva, kajti udeležba na evropskih in svetovnih tekmovanjih stane. Organizator omogoča brezplačno bivanje, a pot ni poceni. V naši okolici sta vsako leto eno ali dve tekmovanji v sosednjih državah, tudi v Sloveniji. Predsedniki se enkrat letno sestanejo na svetovnem kongresu, zraven gre en tekmovalec; ravno smo dobili povabilo na Tajvan. To je priložnost za mlade barmane, da si pridobijo izkušnje in tudi uspehe.«
Kot je omenil Acman, je barman v lokalu dodana vrednost. Kaj pa o tem menijo lastniki lokalov, gostinci? Ogrin: »Bom kritičen. Med drugim organiziramo tudi krajša izobraževanja za gostince in kar težko zberemo deset udeležencev. Imam občutek, da managerji barmana v lokalu ne želijo imeti. Ne vem, zakaj. To je višja ponudba, ki se vsekakor povrne.«
Vsekakor je drugače v gostilni Acman, kjer je barman doma in je gostilna tudi učilnica za mlade barmane. Tudi zato je Mitja Acman gostil sedem barmanov. Med »starimi mački« sta to bila poleg njega in omenjenih dveh sogovornikov še Tomaž Fartek iz Mengša in Edo Halačevič iz Kranja, ki je v tej kategoriji zmagal. Med mladimi barmani pa sta tekmovala Anže Šmid iz Šoštanja in zmagovalec Lovro Vetrih iz Zreč. Ocenjevanje pa je seveda vodila mednarodna legenda v mešanju koktajlov, svetovna prvakinja Velenjčanka Anica Oblak.

Ognjene oči – še vedno

Mitja Acman je podpredsednik Društva barmanov Slovenije in je aktiven barman kot organizator in član ocenjevalnih komisij. Mlajše barmane skuša pripravljati za tekmovanja. »Tudi tekmovanj se še udeležim; včasih iz povsem družabne narave ali pa nas mora biti več in sem zraven.« Je bilo tokratno tekmovanje v njegovi gostilni družabne narave ali resno? »Vsako tekmovanje vzamemo resno, je pa res, da smo našega pripravili tudi za to, da se kolegi družimo, se predstavimo, pijače ocenjujejo gostje, poleg tega pa je to pregled našega dela v zadnjih tridesetih letih in spomin na moj prvi državni pokal,« je dejal in napovedal morda tradicionalno srečanje.
Njegov najljubši koktajl? »Še vedno mi je najljubši v smislu svetovne klasike negroni. Če pa izbiram izmed mojih koktajlov, mi je najljubši tisti, ki sem ga zmešal leta 1995, ko sem bil drugi na državnem prvenstvu in dobil prvi pokal. To so ognjene oči – nežen aperitiven koktajl. Poskusite kdaj!« povabi Mitja Acman.