V gozdovih živi približno 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. Gozdovi so biotsko najbolj raznovrstni ekosistemi na kopnem. Po svetu jih sestavlja več kot 60.000 drevesnih vrst. Več kot milijarda ljudi je neposredno odvisna od gozdov zaradi njihove ekonomske, ekološke in socialne funkcije. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihova obnova sta ključnega pomena za preživetje ljudi, ohranjanje biotske raznovrstnosti in blaženje podnebnih sprememb.
Teh nekaj stavkov nazorno prikaže, kaj pomenijo gozdovi za naš planet. Da bi se čim bolj zavedali njihovega pomena ter za promocijo gozdov in ozaveščanje o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov je generalna skupščina Združenih narodov leta 2012 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov.
V slovenskih gozdovih je stopnja ohranjenosti biodiverzitete visoka. Imamo več kot 70 različnih samoniklih vrst dreves, ki tvorijo več kot 200 gozdnih vegetacijskih enot oz. gozdnih združb, ki so podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, med njimi tudi 14 pragozdnih ostankov. Več kot 50 % slovenskih gozdov leži na zavarovanih območjih Natura 2000.
Gozd je za vse nas
Gozdarski sektor ustvarja delovna mesta za najmanj 33 milijonov ljudi, gozdne proizvode uporabljajo milijarde, več kot polovica svetovnega prebivalstva pa uporablja nelesne gozdne proizvode za podporo dobremu počutju in za preživetje. Ocenjuje se, da je več kot polovica svetovne gospodarske proizvodnje odvisna od storitev ekosistemov, vključno s tistimi, ki jih zagotavljajo gozdovi.
Gozdovi so bistveni za zdravje planeta in dobro počutje ljudi. Gozdovi pokrivajo skoraj tretjino zemeljske površine in ljudem zagotavljajo dobrine, kot so les, gorivo, hrana in krma, pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, ščitijo biotsko raznovrstnost, tla, reke in rezervoarje ter služijo kot območja, na katerih se ljudje lahko približajo naravi. V Sloveniji je delež pokritosti površine z gozdom še višji, saj gozd pokriva 58 odstotkov Slovenije, kar nas po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko.
Trajnostna raba gozdov nam bo pomagala pri prehodu na gospodarstvo, ki temelji na obnovljivih, ponovno uporabnih in recikliranih materialih. Les se lahko uporablja za različne namene, z manjšimi vplivi na okolje kot številni alternativni materiali. Enkrat uporabljen les je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, s čimer se podaljša njegova življenjska doba in dodatno zmanjša materialni odtis.
Širjenje uporabe gozdnih proizvodov prispeva k ogljični nevtralnosti. Znanost in inovacije proizvajajo vznemirljive nove izdelke iz lesa in dreves, vključno s tekstilom, hrano, gradbenimi materiali, kozmetiko, biokemikalijami, bioplastiko in zdravili. Zamenjava manj trajnostnih materialov z obnovljivim lesom in lesenimi izdelki lahko zmanjša ogljični odtis. Z vgradnjo lesa v bivalno okolje ugodno vplivamo na počutje in zdravje uporabnikov. Z uporabo lesa iz lokalnih gozdov poskrbimo tudi za skrajšanje prevoznih poti in posledično za zmanjšanje izpustov iz prometa. Sklenjene gozdno-lesne verige pomembno prispevajo k odgovornemu in učinkovitemu gospodarjenju z gozdovi in trajnostnemu razvoju lokalnega gospodarstva.
Trajnostni les je bistven material za ozelenitev mest. Gradbeni sektor je odgovoren za skoraj 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni. Inovacije omogočajo uporabo več lesa v visokih stavbah in drugi infrastrukturi – kar nam pomaga »ozeleniti« naša mesta, ker les shranjuje ogljik, za proizvodnjo potrebuje manj energije kot mnogi drugi gradbeni materiali in zagotavlja dobro izolacijo. Če bi z lesom nadomestili samo m3 drugih materialov, bi zmanjšali CO2 v ozračju kar za 2 toni. Če bi v Evropi samo za 10 odstotkov povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi letno za 25 odstotkov znižali količino CO2 v ozračju.
Gozdovi so ključnega pomena za ohranjanje proizvodnje hrane. Storitve gozdnih ekosistemov – kot so vzdrževanje biotske raznovrstnosti, uravnavanje podnebja, kakovost vode in prsti ter opraševanje – so bistvenega pomena za trajnostne agroživilske sisteme in prehranjevanje rastočega svetovnega prebivalstva. Poleg tega naj bi več kot tri četrtine podeželskih gospodinjstev po vsem svetu nabiralo divjo hrano iz gozdov in drugih okolij.
Potrebnih je več ukrepov za zaustavitev krčenja in propadanja gozdov. Svet je od leta 1990 izgubil 420 milijonov hektarjev gozda – območje, večje od Indije – krčenje gozdov pa se nadaljuje s približno 10 milijoni hektarjev letno, predvsem zaradi širitve kmetijstva. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko pomaga zmanjšati krčenje in degradacijo gozdov, obnoviti degradirano pokrajino ter ljudem zagotoviti delovna mesta in obnovljive materiale.
Izberite lesene izdelke iz zakonitih in trajnostnih virov. Potrošniki lahko prispevajo k trajnostni rabi gozdov tako, da izberejo lesne izdelke z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov.
Nočno kolesarjenje po gozdu je škodljivo za gozdne živali
V Sloveniji se med kolesarji širi trend, ki ima negativne posledice za gozdne živali. Gre za nočno kolesarjenje po gozdu. Zaradi hitrega tempa življenja, številnih popoldanskih obveznosti in v hladnejšem delu leta tudi krajšega svetlega dela dneva marsikdo išče možnosti za nočno rekreacijo v naravi, sem pa sodi tudi nočno kolesarjenju po gozdu. Tak način rekreacije Zavod za gozdove Slovenije kot tudi Inšpekcija za gozdarstvo in lovstvo odsvetujeta, saj grobo posega v življenjski prostor gozdnih živali.
Tovrstne motnje v gozdu, ki vključujejo močno osvetljevanje, lahko zelo zmotijo naravni ritem živali, jih po nepotrebnem vznemirjajo in jim povzročajo stres, kar lahko negativno vpliva tudi na njihovo zdravstveno stanje. V nočnem času se številne živali prehranjujejo, spet druge ga izkoristijo za počitek in umiritev. Poleg tega so v zimskem delu leta številne vrste divjadi že breje, zveri pa so sredi paritvene sezone, zato je to obdobje še posebej občutljivo.
Človek je s svojimi vplivi in posegi, kot so gradnja cest in naselij, že močno zožil življenjski prostor gozdnim živalim in otežil njihovo prehajanje med območji. Zato je prav, da se jih vsaj v nočnem času ne vznemirja. Možnosti za rekreacijo je veliko, zato izberimo takšne, ki čim manj vplivajo na gozd in divje živali. Nočni vožnji pa se raje izognimo ter spoštujmo naravo in njene prebivalce.
