Generalna skupščina Združenih narodov je današnji dan, 20. marec, razglasila za mednarodni dan sreče. Prvič smo ga praznovali leta 2013. Letošnja tema nas opominja, da dolgotrajna sreča izvira iz sočutja do sočloveka, občutka povezanosti in občutka pripadnosti. Preverili smo, kaj nas osrečuje in kaj beleži statistika.

Kaj je sreča?

Kaj je sreča po uradni definiciji? Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.
Kaj je sreča še? Sreča je čustveno stanje, za katerega so značilni občutki veselja, zadovoljstva, zadovoljstva in izpolnjenosti.
Ljudje na našem planetu srečo pojmujejo zelo različno, kar nekoga osrečuje, je drugemu nekaj, kar pričakuje, da mora imeti in da mu morajo to zagotoviti drugi. Za nekoga je sreča, da ima polno materialnih dobrin, nekdo drug je zadovoljen, da živi v miru, ima streho nad glavo in dovolj hrane. Vsakdo je (verjetno) srečen, če je zdrav.
Biti srečen je stvar izbire in odločitve. Izberi srečo. Zanjo se odloči tudi, ko ni vse tako, kot je treba. Lahko se odločite in spremljate vse novice, se nenehno sprašujete, kakšna bo prihodnost, kaj vse gre narobe, lahko ste vedno v strahu, kaj bodo rekli drugi, lahko nenehno razmišljate samo o negativnih stvareh.
Lahko pa se tudi odločite, da se boste osredotočali nase in boste sami definirali besedo sreča – kaj dejansko vam pomeni in ne, kaj so vas naučili, da sreča je.

Medosebni odnosi so najpomembejši

Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na splošno zadovoljstvo z življenjem, so medosebni odnosi. Prebivalci Slovenije se med članicami EU po zadovoljstvu z odnosi, ki jih imamo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrščamo v sam vrh (ocena: 8,6).

Kaj je najbolj vplivalo na zadovoljstvo z življenjem?

Slovenci, stari 16 let ali več, smo splošno zadovoljstvo z življenjem lani izrazili s povprečno oceno 7,7 (na lestvici od 0 do 10). Med spoloma že več let zapored nismo zaznali bistvenih razlik. Skupna ocena je na splošno odvisna od zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi ipd.). Najvišjo oceno (8,4) so navedli prebivalci, ki so svoje zdravstveno stanje ocenjevali kot zelo dobro.

Kako so na zadovoljstvo z življenjem vplivale finančne zmožnosti gospodinjstev?

Najvišje splošno zadovoljstvo z življenjem so izrazili prebivalci Slovenije, ki so s svojimi dohodki mesec preživeli lahko oz. zelo lahko (8,3). Najnižje pa so ga ocenili tisti, ki so mesec preživeli zelo težko oz. težko (6,3) ter taki, ki si ne morejo privoščiti primerno ogrevanega stanovanja (prav tako 6,3).

Finančno stanje gospodinjstva in zadovoljstvo z življenjem

Prebivalci statističnih regij, ki splošno zadovoljstvo z življenjem ocenjujejo zelo visoko, niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojem gospodinjstvu (in obrnjeno). V Savinjski regiji smo z življenjem na splošno precej nazadovoljni, samo še Korošci so za nami (na zadnjem mestu). S finančnim stanjem pa smo najmanj zadovoljni med vsemi 12 statističnimi regijami. Z življenjem so najbolj zadovoljni Zasavci, s finančnim stanjem pa prebivalci osrednje Slovenije.  

Najbolj srečni v Belgiji, najmanj v Bolgariji

Deleži prebivalcev, starih 16 let ali več, ki so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2022 počutili srečne ves čas ali večino časa, so se med članicami EU precej razlikovali. Kot najbolj srečni so se opredelili prebivalci Belgije (78 %), kot najmanj srečni pa prebivalci Bolgarije (37 %). V Sloveniji sta se kot srečni ves čas ali večino časa ocenili dve tretjini prebivalcev in prebivalk (66 %), kar je bilo 2 odstotni točki več od povprečja EU (64 %).

Najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi

Med članicami EU smo se prebivalci Slovenije leta 2022 poleg prebivalcev Avstrije in Malte pri zadovoljstvu z medosebnimi odnosi, ki jih imamo s sorodniki, prijatelji, sosedi in sodelavci na delovnem mestu, uvrstili v sam vrh (ocena 8,6). Med vsemi merjenimi vidiki zadovoljstva je bila to najvišja ocena.
Tudi ocena zadovoljstva z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, je bila višja kot v Sloveniji (7,5) le še na Finskem (7,7). Pri zadovoljstvu s finančnim stanjem gospodinjstva se je Slovenija s samooceno 6,7 uvrstila tik nad povprečje EU (6,6). Nad tem povprečjem smo bili prebivalci Slovenije tudi pri merjenju splošnega zadovoljstva z življenjem (7,6; v EU 7,1).

Pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev ter občutek sreče

Na materialno pomoč (npr. denar, dobrine, živila, orodje) ali nematerialno (npr. pogovor o osebnih zadevah, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni), če bi jo potrebovali, je po zadnjih podatkih (leta 2022) lahko računalo 93 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več. Med temi so se lahko v večji meri zanesli na pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev tisti, ki so se počutili srečne ves čas ali večino časa. Najmanj pa so na tovrstno pomoč računali tisti, ki so imeli osnovnošolsko izobrazbo ali manj ter so se srečne počutili redkokdaj oz. nikoli.