Poletna sezona v gorah je v polnem teku

Koča na Korošici
Naš čas

Planinsko društvo Šoštanj nadaljuje s svojo bogato tradicijo in hkrati zre v prihodnost, zavezano varnemu in trajnostnemu razvoju slovenskega planinstva

Šoštanj – Marca letos so v Kulturnem domu Šoštanj s svečano prireditvijo obeležili 120. obletnico Planinskega društva Šoštanj, v spomin na dan, ko je bila ustanovljena Šaleška podružnica slovenskega planinskega društva, katere naslednik je današnje PD Šoštanj. Predsednik društva, Jure Grudnik, pravi, da je poletno obdobje, ki zajema julij, avgust in september, za planinska društva najbolj aktivno.

»To je čas, ko se mnogi planinci odpravijo v visokogorje. To je v Sloveniji zelo priljubljeno. Zaradi tega so planinska društva, vključno s PD Šoštanj, zelo zasedena z različnimi dejavnostmi in dogodki. Poleg 120. obletnice društva letos obeležujemo tudi 20 let planinskih taborov za odrasle. V septembru se bo društvo ponovno podalo v Srbijo, kar pomeni ponovitev prvega tabora iz leta 2005.«
Grudnik je izrazil zadovoljstvo nad izjemnim zanimanjem za te tabore, saj so bila razpisana mesta v nekaj dneh razprodana.

Novo poglavje na Korošici

Letošnje leto je za PD Šoštanj posebno tudi zaradi najema planinske koče na Korošici. Koča, ki je bila leta 2017 uničena v požaru, je ponovno odprla svoja vrata. Grudnik je pojasnil: »Na tej koči je bil v zadnjih dveh ali treh letih oskrbnik naš vodnik Filip Vrabič. Dogovorili smo se z Občino Luče in podpisali pogodbo o najemu. Člani društva po potrebi priskočimo na pomoč pri oskrbi koče in upravljanju. Zdaj koča obratuje vse dni. Planince vabimo, da jo obiščejo.«

Planinci naj se držijo obvestil redarjev

Poletne vremenske neprilike povzročajo izredne razmere tudi v gorah, najnovejše na Okrešlju, kjer so plazovi povzročili opustošenje. Grudnik je izrazil solidarnost in pretresenost ob teh dogodkih: »Nismo neposredno prizadeti, a poti iz Robanovega kota so naše. Sreča je, da ni hujših posledic, smo pa pretreseni zaradi zasutja poti in počivališča v Logarski dolini. Pomembno je, da se vsi planinci držijo obvestil redarjev in zaradi lastne varnosti ne obiskujejo uradno zaprtih poti.«
Grudnik je poudaril tudi pomembnost ozaveščanja o varnosti v gorah, še posebej za tuje obiskovalce: »Slovenci se večinoma držimo pravil v gorah, težavni so predvsem tujci, ki pogosto prihajajo nepripravljeni in pogosto obiščejo Slovensko planinsko pot. Na spletu je sicer veliko informacij, a ljudje pogosto prihajajo s slabo opremo ali premalo informacijami. Treba je biti previden in čim bolj ozaveščati.«