V Sloveniji se je leta 2022 s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 54 podjetij. Lani smo izvozili skoraj 29.000 ton te ledene osvežitve, uvozili pa več kot 6.000 ton. Za sladoled je bilo junija letos treba odšteti nekoliko manj kot leto prej. Vse to so podatki, ki jih je zbral slovenski Statistični urad.

Prvi (slado)led z medom in sadnimi sokovi

Prva oblika sladoleda sega v antične čase, ko so Rimljani in Grki uživali v mešanici snega ali ledu z medom in s sadnimi sokovi. Poznamo ga torej že več kot 2000 let. Izumitelj sladoleda sicer točno ni znan. Recept, ki je podoben današnjemu sorbetu, je v Evropo prinesel Marco Polo, beneški trgovec in popotnik. Potoval je v Azijo iskat nove trgovske poti. Marco Polo je iz Azije prinašal nove sestavine in recepte ter tako tudi recept za sorbet. Zgodovinarji ocenjujejo, da se je sladoled razvil iz recepta za sorbet v 16. stoletju. Sorbet je pijača iz sadnega soka, sladkorja in dišav. Če sorbet zamrznemo, nastane sadni sladoled.

Sladoled iz mleka in smetana prvič postregli v Parizu

Prvi sladoled iz mleka, smetane, masla in jajc so gostom postregli v 17. stoletju, in sicer v Parizu v kavarni Café Procope. Prva sladoledna trgovina pa je bila odprta v New Yorku leta 1776. Prvi sladoledni stožci so bili narejeni iz oblatov in so se pojavili na svetovni razstavi v St. Louisu leta 1904.

Lani smo ga uvozili za 22 milijonov evrov

Sladoled je zelo priljubljen po vsem svetu, ZDA pa so eden večjih porabnikov sladoleda na prebivalca. Proizvedejo ga za okoli 6 milijard litrov na leto. Leta 2022 se je v Sloveniji s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 54 podjetij. Od leta 2008 jih je bilo največ v 2018 (59), najmanj pa leta 2011 (37). Slovenija je lani uvozila 6.047 ton sladoleda v vrednosti 22 milijonov evrov. Največ smo ga uvozili iz Nemčije (1.879 ton), sledili sta Hrvaška (1.023 ton) in Italija (779 ton). Izvozili pa smo 28.745 ton sladoleda v vrednosti 104 milijone evrov, največ v Združeno kraljestvo (6.369 ton oz. za 26 milijonov evrov). Izvoz je po vrednosti in teži obsegal skoraj petkrat toliko kot uvoz, poroča Statistični urad.

Leta 2022 so države članice EU proizvedle 3,2 milijarde litrov sladoleda ali za 5 % več kot leto prej. Največja proizvajalka je bila Nemčija (620 milijonov litrov), sledili sta Francija (591 milijonov litrov) in Italija (571 milijonov litrov).

Kaj pa cena?

Lani je liter sladoleda stal 4,29 evra, porcija sladoleda s smetano pa 6,14 evra. Od lanskega do letošnjega junija se je cena sladoleda znižala za 1,5 %. Nekatere sestavine za doma narejeni sladoled so se junija letos na medletni ravni pocenile: sladkor za 4,2 %, jogurt za 2 % in mleko za 1 %. Po drugi strani pa so se jajca podražila za 0,5 %, čokolada za 2,4 %, sveže ali ohlajeno sadje pa za 9,6 %, še ugotavljajo na Statističnem uradu.

Najbolj priljubljeni čokolada, vanilija in jagoda

Priljubljeni so predvsem sadni, mlečni in čokoladni okusi. Najbolj priljubljeni okusi na svetu so čokolada, vanilija in jagoda. V nekaterih državah pa so priljubljeni tudi bolj nenavadni okusi. Na Japonskem okus zelenega čaja, na Nizozemskem okus lubenice.  Danes obstaja veliko inovacij v sladoledu, kot so molekularni sladoledi, sladoled s tekočim dušikom in sladoledi z nenavadnimi okusi, kot so črni sezam, bazilika ali celo slanina.

Koliko ga pojemo Slovenci?

Prebivalec Slovenije v povprečju poje skoraj 4 litre sladoleda na leto, prebivalec Evropske unije pa v povprečju približno 6 litrov. Največ sladoleda na svetu pojedo na Novi Zelandiji, in sicer ga vsak poje približno 28 litrov sladoleda na leto.