Nazarje, 6. julija – Da se je tradicionalna prireditev v Nazarjah na začetku vsakega poletja lepo prijela, kaže 8. redno srečanje (le enega več je preprečila epidemija kovida). Tokrat se je v lepem vremenu na dvorišče med kulturni dom in graščino Vrbovec zgrnilo več nastopajočih srednjevaščanov, a se je z ohladitvijo pod noč zbralo tudi precej turistov in domačinov. Muzej Vrbovec v sodelovanju z Občino Nazarje, turističnim društvom ter nekaterimi lokalnimi društvi in posamezniki poskrbi, da se srednjeveška, skoraj izvirna prireditev, ohranja in izpopolnjuje.
Dogodek spominja na življenje in čas v srednjem veku, kar je privlačno za mnoge, ki obiščejo Zgornjo Savinjsko dolino. Bistvo izročila je ljudem, obiskovalcem Nazarij in muzeja Vrbovec ter sodobnim turistom, prikazati čim bolj verodostojno zgoščeno predstavo dogajanja po zanesljivih virih iz časa, ko je na gradu živel takratni lastnik in upravitelj Konrad Vrbovški I. Po letu 1282 so imeli grad v fevdu Vovbrški grofje s Koroške, ki so ga dali leta 1286 v nadaljnji fevd vitezom Vrbovškim, imenovanim po gradu. Ko pa so Vovbrški leta 1322 izumrli, so Vrbovški prevzeli posest. Leta 1360 sta brata Eberhard in Burkard Vrbovška polovico gradu in gospoščine prodala Celjskim grofom.
Celodnevno veseljačenje ob odlični pogostitvi
Srednjeveško gostijo organizirajo predvsem z izjemnim angažiranjem strokovnih sodelavk Muzeja gozdarstva in lesarstva Jasmine Jurčič in Barbare Šoster Rutar ter zunanjih partnerskih umetnikov. Na dogodku je sodelovalo številčno moštvo srednjeveških skupin iz več slovenskih krajev, najštevilčneje iz Celja in Šaleške doline ter Društva Baron iz Gorišnice.
Konrad je po legendi vsako leto v zahvalo in znak dobrodušnosti prirejal gostijo ter povabil grajsko gospodo, sodelavce, svoje vojščake in služinčad na svoje posestvo ter jim priredil celodnevno veseljačenje ob odlični pogostitvi ter se s tem zahvalil za njihovo zvesto služenje in partnerstvo. Tega dne je bilo dosti dobrega jesti, piti in se veseliti, kar je kot zgodba dobrodošlo še dandanašnji.
Po slikovitem sprevodu vseh sodelujočih iz gradu na dvorišče ob Vrbovcu jih je sprejel grajski gospod plemič in jim zaželel prijetno bivanje ter kulinaričnih in družabnih užitkov. Zgodbo o skritem zakladu so izvedle članice KUD Potovke, gledališko predstavo, pravljico za škrate, pa je izvedlo Gledališče KU-KUC z Urško Raščan. Lokalne umetnice in obrtniki ter kmetice in TD Nazarje so na stojnicah ponudili svoje zares izjemne izdelke, pridelke z vrtov in malo kulinariko. Srednjeveški Michelinov mojster, domačin Dobrinko Danojević s pomočniki, je skuhal v ogromnem kotlu uzbekistanski pilav, ki je dražil dobrot lačne po vsem grajskem dvorišču.
Vitezi so uprizorili boje s sabljami, zvečer celo z gorečimi meči. Zgodilo pa se je tudi, da so ujeli zlikovko, ki je na veliko kradla, poizkusila celo s pravim ropom, a so jo vojščaki po hitrem srednjeveškem zakonu obsodili na smrt na grmadi. A, glej ga, vraga, našel se je zaljubljeni vitez, ki je čedno nesrečnico rešil iz že gorečega objema. Po taboru pa so se razdišale srednjeveške jedi; pečene piške na žaru, uzbekistanski pilav ter na olju ocvrte miške.
Nato pa so nastopile dvorske plesalke KUD Galiarda ter plesalke z gradu Šalek, Šaleška gospoda in Vitezi Šaleški. Dame KUD Bayani so izvajale zapeljive orientalske plese. Vse se je prepletalo v prijateljskem vzdušju, pri vsem pa so imeli glavno besedo bojeviti člani vitezi, najemniki grofov Celjskih, Vitezi Šaleške doline Velenje in člani Društva Baron iz Gorišnice pri Ormožu. Zares pristno in vznemirljivo vzdušje sta podoživela plemič Konrad (Bojan Štrukelj) s soprogo Cecilijo (Sanja Štrukelj), ki sta občudovala predvsem bojevite viteze in lepe plesalke. Vrhunec viteškega srečanja in srednjeveškega spektakla je bil boj z ognjenima mečema, ki sta ga uprizorila viteza Matic Turnski in Valentin Podpečan.
