Zgodovina slovenskega olimpijskega športa sega v leto 1912 na 5. olimpijske igre v Stockholmu, ko je Rudolf Cvetko kot prvi Slovenec, ki se je uvrstil v olimpijsko ekipo, v moštvenem tekmovanju s sabljo z avstrijsko ekipo osvojil srebro. Leon Štukelj, najuspešnejši slovenski olimpijec in prvi slovenski dobitnik zlate olimpijske kolajne, je leta 1924 v Parizu osvojil zlato na drogu in v telovadnem mnogoboju.
Zlato, srebro, bron
Po prvi svetovni vojni je bila Slovenija, vse do leta 1992, del jugoslovanske olimpijske reprezentance. Leon Štukelj je z odličji nadaljeval na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928, kjer je na krogih osvojil zlato, v mnogoboju bron ter s sotekmovalci Jožetom Primožičem, Stanetom Dergancem, Borisom Gregorko, Antonom Malejem in Janezom Porento bron v ekipno mešani konkurenci. Srebro je na krogih osvojil še v Berlinu leta 1936.
Prav tu so prvič nastopile slovenske telovadke, ki so v ekipno mešani vrsti zasedle 4. mesto. Prvo bronasto kolajno pa so leta 1952 v Helsinkih dobile telovadke Sonja Rozman, Milica Rožman in Ada Smolnikar v skupinskem nastopu z obroči. V šestdesetih letih je izjemne uspehe v gimnastiki nadaljeval Miro Cerar, ki je v Tokiu leta 1964 na konju z ročaji osvojil zlato kolajno in bronasto na drogu. Naslov olimpijskega zmagovalca je na konju obranil še v Ciudad de Méxicu leta 1968.
Moštva z medaljami
Začeli so se uspehi v jugoslovanskih moštvenih reprezentancah. Košarkarska, v kateri sta igrala Ivo Daneu in Aljoša Žorga, je leta 1968 osvojila srebro. Srebro je reprezentanca osvojila še leta 1976 z Vinkom Jelovcem in leta 1988 z Juretom Zdovcem.
Nogometaši so s Srečkom Katancem in Markom Elsnerjem v Los Angelesu leta 1984 slavili bron, dan kasneje pa so olimpijsko zmagoslavje slavili še rokometaši z Rolandom Pušnikom, ki je štiri leta kasneje v Seulu z Iztokom Pucem in reprezentanco osvojil še bron. Uspeh sta dosegli še ženska rokometna reprezentanca, ki je z Alenko Cuderman leta 1984 osvojila zlato in ženska košarkarska, ki je s Polono Dornik in Stojno Vangelovsko leta 1988 osvojila srebro.
Vodni športi
Po koncu slovenskih olimpijskih uspehov v gimnastiki konec šestdesetih so sčasoma postali nova slovenska paradna disciplina vodni športi. Leta 1964 so na 18. olimpijskih igrah Jadran Barut, Jože Berc, Alojz Colja, Boris Klavora, Lucijan Kleva, Marko Mandić in Vekoslav Skalak v osmercu končali na 4. mestu. V plavanju na 1500 m prosto je Borut Petrič leta 1980 v Moskvi s 5. mestom izenačil najboljšo slovensko uvrstitev v plavanju. Osem let kasneje na igrah v Seulu, sta blejska veslača Sadik Mujkič in Bojan Prešeren v dvojcu brez krmarja osvojila prvo veslaško bronasto kolajno.
To je bil začetek izjemnih veslaških uspehov, ki so se nadaljevali v devetdesetih letih 20. stoletja in začetkih 21. stoletja. Na 25. olimpijadi v Barceloni so leta 1992 Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu brez krmarja ter Milan Janša, Jani Klemenčič, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič v četvercu brez krmarja osvojili prvi bronasti kolajni za samostojno slovensko olimpijsko delegacijo.
V Atlanti leta 1996 je najbolj blestel Andraž Vehovar, v slalomu na divjih vodah s kajakom je osvojil srebrno kolajno. Vrhunec kariere sta z olimpijskim zlatom leta 2000 dosegla Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu na igrah v Sydneyju, v isti disciplini pa sta osvojila še srebro na olimpijadi v Atenah leta 2004. Na teh igrah je Vasilij Žbogar z bronom osvojil še prvo slovensko olimpijsko medaljo v jadranju.
Atleti, strelci, judo
Odkar je leta 1992 Slovenija začela nastopati kot samostojna država, so slovenski športniki beležili izjemne uspehe tudi drugje. Tako je na igrah v Atlanti leta 1996 Brigita Bukovec v teku na 100 m z ovirami, z zaostankom ene same stotinke sekunde, osvojila srebro, prvo slovensko kolajno v atletiki.
Rajmond Debevec je z malokalibrsko puško 3 x 40 F pristreljal zlato v Sydneyju leta 2000. Na igrah v Atenah leta 2004 je Slovenija dobila prvo kolajno v judu, in sicer je Urška Žolnir v kategoriji do 63 kg osvojila bron. Atletske uspehe je nadgradila Jolanda Čeplak, ki je dobila bron v teku na 800 m.
Na OI 2008 v Pekingu je Primož Kozmus osvojil zlato medaljo v metu kladiva, srebrni medalji sta osvojila Sara Isakovič v plavanju in Vasilij Žbogar v jadranju, bronasti pa Lucija Polavder v judu in ponovno Rajmond Debevec v streljanju.
Zlato dobo judoistov je čez štiri leta v Londonu nadaljevala Urška Žolnir, leta 2016 pa še Tina Trstenjak, ki je bila najboljša na OI v Riu de Janeiru, AnaMari Velenšek pa je bila bronasta. Srebrna sta bila v Južni Ameriki veslač Peter Kauzer in jadralec Vasilij Žbogar.
V Londonu leta 2012 je bil Primož Kozmus v metu kladiva srebrn, bronaste medalje pa so osvojili Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu ter Rajmond Debevec v streljanju z malokalibrsko puško na 50 m leže.
Ne leta 2020, temveč 2021
Zadnje olimpijske igre, pred temi, ki se začenjajo v petek, 26. julija 2024, so bile z enoletnim zamikom. Pandemija koronavirusa jih je omogočila izvesti v Tokiu šele leta 2021. Za slovenske športnike so bile zelo uspešne. Osvojili so pet medalj, od tega tri zlate. Benjamin Savšek je bil zlat v kanuju na divjih vodah, kolesar Primož Roglič v vožnji na kronometer in Janja Garnbret v športnem plezanju v kombinaciji. Tina Trstenjak je bila v judu do 63 kg srebrna, Tadej Pogačar pa v moški cestni dirki bronast.
