Avgust se tako imenuje v čast rimskega cesarja Avgusta. V večjem delu severne poloble je najbolj vroč mesec. To je čas, ko se poletje znajde v polnem razmahu, sonce pripeka, počitniško vzdušje pa je na vrhuncu. S pridelki se bohotijo tudi vrtovi in njive, moder vrtnar pa že razmišlja o jeseni.
Avgustovski svetniki napovedujejo vreme v jeseni
Izvirno slovensko ime za avgust je veliki srpan, hrvaško kolovoz, češko srpen. Avgustovski svetniki najpogosteje napovedujejo vreme za jesen. Vreme, ki ga Lovrenc (10. 8.) naredi, celo jesen drži. Če velikega šmarna (15. 8.) sonce peče, dobro vince v sod poteče. V nebo se je dobro ozreti tudi na Jernejevo (24. 8.). Če je ob Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti. Pa tudi nekaj splošnih pregovorov je aktualnih ta mesec: Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje. Če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka.
Ugoden mesec za nabiranje zelišč
Prihodnji dnevi bodo odlični za nadaljnje nabiranje zelišč. To počnemo v zgodnjih jutranjih urah, v času, ko se posuši rosa. Nabirajmo zdrave dele zelišč in jih povežimo v šopke za sušenje. Gnile dele odrežemo. Avgust je ugoden čas za nabiranje melise, mete, origana in timijana. Na mesta obranih zelišč lahko posadimo nova dvoletna zelišča, kot so peteršilj, rabarbara ali kumina.
Nabirajo se kamilica, materina dušica in pelin. 24. avgusta goduje sv. Jernej, znan kot nabiralec zelišč, saj naj bi imele prav na ta dan rastline posebno moč. Gospodinje so zdravilne rože, ki so bile nabrane 24. avgusta, vmešale v maslo in pripravile Jernejevo mast, ki so jo čez leto uporabljale za zdravilo, predvsem za celjenje ran, bolečine v križu in za razna kožna obolenja.
Avgusta še lahko nabiramo in sušimo liste oreha, ki so bogati z zdravilnimi čreslovinami. Nabiramo tako, da z osrednjega stebla posmukamo posamezne lističe ter jih hitro posušimo pri 40 stopinjah, da ne počrnijo.
Hmeljevi storžki v avgustu zrasejo le na ženskih rastlinah. Nabiramo jih vse do septembra. V tradicionalni rastlinski medicini se pripravki iz posušenih hmeljevih storžkov uporabljajo proti anksioznosti, nespečnosti, napetosti, vznemirjenosti in tudi za blaženje simptomov menopavze ter spodbujanje menstruacije. Poznan je tudi ugoden vpliv na prebavo, vzpodbujanje teka zaradi grenčin in lajšanje črevesnih krčev.
Angelika cveti julija in avgusta, a samo enkrat, nato pa odmre. To staro, zelo aromatično kobulnico so nekoč zelo cenili kot zdravilo za vse bolezni. Njeni učinki so vidni predvsem pri težavah s prebavili, ljudsko pa naj bi bila v pomoč tudi pri revmi, menstruaciji, napihnjenosti, boleznih jeter in kašlju.
Srčnico so nekoč uporabljali za zmanjšanje anksioznih stisk med porodom in ob želodčnih težavah. Z njo so odganjali zle duhove. Ima dokaj neprijeten vonj in grenak okus. Za sušenje avgusta nabiramo cvetočo zel, ki jo narežemo in posušimo.
Pobiramo pridelke in pripravljamo vrt na jesen
Avgust je pomemben čas žetve in pobiranja pridelkov, kot so pšenica, koruza, sadje in zelenjava. To je obdobje obilja in zrelih pridelkov. Delo na vrtu zaznamujeta okopavanje in redno zalivanje pridelkov, da bi lahko plodovi lepo dozoreli. Lahko začnemo saditi motovilec in špinačo, ki bo dozorela za čas zimske solate. Pobiramo krompir, čebulo, koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, stročnice in bučke.
V prazne gredice, ki ostanejo po pobiranju spomladanskih pridelkov, lahko ponovno posadimo zimske pridelke, kot so zimska solata in redkvica, a pri tem pazimo, da bomo kolobarili in jih posadili glede na dobre in slabe sosede. Avgusta lahko izkoristite tudi čas za ponovno sajenje jagod.
Posebno skrb namenimo paradižnikom, saj lahko razvijejo bolezni, plodovi pa lahko začnejo gniti. Poleg tega redno odstranjujemo plevel, saj ta po nepotrebnem krade vodo vrtninam, in jih opazujemo, saj lahko nestanovitno vreme zaradi visoke vlage in temperatur povzroči razvoj bolezni in plesni ter uniči pridelke.
Nadaljujejo se pasji dnevi
Pasja vročina je poimenovana po pasjih dnevih – pasji dnevi pa so nekdanji astronomski termin za čas med 23. julijem in 23. avgustom, ko Sonce vzhaja v ozvezdju Veliki pes. Najsvetlejša zvezda tega ozvezdja in nočnega neba sploh je Sirij, ki so ga helenistični astronomi imenovali tudi Kýōn, tj. z izrazom, ki v grščini pomeni »pes« in ga imamo mi danes v tujki kinologija, »veda o psih«.
V pasjih dnevih se v Grčiji in drugih sredozemskih deželah zemlja in morje že tako segrejeta, da se ozračje ne shladi več niti ponoči. Nastanek te neugodne vročine so starogrški astronomi pripisovali sodelovanju Sonca in Sirija, ki v tem času vzhaja malo pred Soncem, z njim potuje prek svetlega neba in malo pred njim tudi zaide. Pravijo, da kakršno vreme bo prvi pasji dan, takšno bo vse do 23. avgusta.
Rojstvo astrološkega znamenja leva
V astrologiji se zodiakalno znamenje lev začne približno 23. julija in se nadaljuje v avgustu. Leva zaznamujejo lastnosti, kot so ponos, samozavest in velikodušnost. Prav tako imajo ogromno pozitivne in konstruktivne življenjske energije, s katero so sposobni navdušiti in navdahniti številne. So izredno dostojanstveni, rojeni zaščitniki in radi pomagajo drugim, pa čeprav včasih le zato, da bi jih ti še bolj občudovali. Znajdejo se v vsakem položaju, čeprav s tem koga kdaj užalijo.
Prihaja meteorski dež
Eden od najbolj znanih nebesnih pojavov, ki se zgodi avgusta, so Perzeidi ali zvezde padalke. Meteorski dež Perzej je vsako leto najbolj viden v nočeh od 11. do 13. avgusta, v času, ko se noč prelevi v zoro. Tik preden vzide sonce, a je nebo še zmeraj temno, je videti največ zvezdnih utrinkov. Takrat so njihove značilne sledi vidne najrazločneje.
