Ljubljana/Velenje, 20. oktobra – Med 13.000 tekači na različnih razdaljah na 28. Ljubljanskem maratonu je bila tudi sodelavka Našega časa Suzana Goršek Brglez s svojo hčerko Karin in sinom Erikom. Za Suzano je bil to 10. tek, od tega je petkrat tekla na 21 kilometrov. 21 km je letos pretekel tudi Erik, ker pa je bil to prvi maraton za Karin, ji je Suzana nudila oporo pri teku na 10 km in skupaj sta z roko v roki pritekli v cilj.

Samo, da bi tekla

»Tečem zato, da si sprostim misli, glava in telo se spočijeta,« odgovori na vprašanje, zakaj teče, Suzana. Tek je rekreacija in sprostitev, za katero ne potrebuješ nobene opreme, nadaljuje za spodbudo vsem, ki iščejo izgovore. »Glavno je, da si pripravljen v glavi. Jaz sem imela željo, da bi tekla, ne hitro in ne na neke določene razdalje. Samo, da bi tekla. To me je prijelo že kar na začetku delovne dobe, saj sem kot računovodkinja v službi veliko presedela in še zdaj je tako. 20 km se ti na začetku zdi zelo veliko, in tudi je, a ko začneš, mine ena-dva-tri. Ko enkrat pretečeš 5 km, že imaš cilj, da bi poskusil še več, 10, 20 km,« razlaga in doda, da je 20 km njena zgornja meja.
Ko podoživlja svoje udeležbe na več različnih maratonih in pri teku, pravi, da se začnejo čudne stvari v glavi dogajati pri 15. km. »Odplavaš, začne se boj samega s seboj. Na maratonu je nekoliko lažje, ker je ob progi občinstvo, ki te spodbuja, in val tekačev te nese naprej. Doma ne bi menila, da lahko toliko pretečem,« pravi in poudari, da jo vedno po teku prevzame dober občutek, da je nekaj naredila zase, in se dobro počuti. Tako množičen tek je tudi družabni dogodek, ne le pred startom in v cilju, temveč se tekači pogovarjajo tudi med tekom, se spodbujajo … »Tam smo vsi enaki, ni občutka tekmovalnosti, vsak tekmuje le s seboj. Če povem zase, mi nikoli ni šlo za nek rezultat, temveč zato, da pretečem progo, da sem zdrava in v cilju lahko dvignem roke in sem ponosna nase. Letos je bil ta ponos še večji, prvič sem tekla ob hčerki, sin je izboljšal svoj čas.«

Tek kot življenjski slog

A vendarle je nekaj teči za sprostitev, nekaj drugega pa, ko se odločiš, da se boš udeležil množičnega teka, maratona. Suzana sicer pravi, da se za udeležbo na maratonu ne pripravlja posebej. Pa vendar so priprave tudi to, kar je njen življenjski slog. »Hodim v planine, plavam, igram vsak teden tenis, hodim na tedensko organizirano vadbo,« pove.
Načrti? »Do pomladi počitek, potem pa Velikonočni Šmartinski tek okoli jezera, Istrski maraton, kjer sem bila tudi letos in je čudovit tek ob morju, potem pa plavanje v njem. Vsekakor Mozirski tek, tek DM je tradicija, kjer nas je čedalje več prijateljic in sorodnikov.«