V preteklosti je bober veljal za eno redkih živali, ki je imela izjemen vpliv na odkrivanje novih ozemelj in celo na gospodarstvo. Zaradi bobrovih lovišč so potekali dolgotrajni spori, ponekod celo večletne vojne. Živali so zlahka prepoznavne po dveh izrazitih sekalcih, plavalni kožici med prsti zadnjih nog ter po značilnem ploščatem in luskastem repu. Poleg zunanjih posebnosti imajo tudi več zanimivih anatomskih prilagoditev v prebavilih in grlu. Odrasel bober lahko tehta več kot 30 kilogramov, zato spada med največje glodavce na svetu. Znani so kot izjemni gradbeni mojstri. S svojimi jezovi, brlogi in kanali spreminjajo okolje, s čimer se učinkovito zaščitijo pred plenilci in si hkrati olajšajo dostop do hrane.
Opaženi tudi na Koroškem
Čeprav jih marsikdo ne opazi, živijo tudi v Sloveniji, med drugim na Koroškem. Že nekaj časa jih opažajo ob reki Dravi v Dravogradu, tako nad kot pod tamkajšnjo elektrarno. Njihovo življenje v naravnem okolju je zanimivo opazovati, hkrati pa njihova prisotnost vse pogosteje odpira vprašanja sobivanja s človekom.
Bober je od leta 2004 zaščitena vrsta, zaradi širjenja populacije pa povzroča vse več nezadovoljstva med kmeti. Ti opozarjajo na poplavljena zemljišča, poškodovane posevke in podrta drevesa ob vodotokih. Primeri iz Slovenske Bistrice kažejo, da lahko zaradi bobrovih jezov voda zalije več kot hektar kmetijskih površin.
Za vsak poseg v bobrovo strukturo je potrebno soglasje ministrstva
Populacija bobrov se povečuje, z njo pa tudi obseg škode in napetosti med lastniki zemljišč. Zakon o ohranjanju narave sicer predvideva odškodnine za škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste. Na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da je oškodovanec upravičen do povračila dejanske škode, če ravna kot dober gospodar in izvede tudi zaščitne ukrepe za preprečevanje nadaljnje škode. Za vsak poseg v bobrovo strukturo – bodisi v jezove ali brloge – je potrebno soglasje ministrstva. Lastnikom zemljišč ob vodotokih svetujejo, naj se za pomoč obrnejo tudi na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Bobra varuje tudi zakon o vodah, ki prepoveduje posege v vodni in priobalni prostor, če bi ti lahko ogrozili njegov obstoj ali razmnoževanje. Posegi v vodotoke morajo biti načrtovani tako, da ne poslabšajo vodnega režima in ne porušijo naravnega ravnovesja ekosistemov.
Na ministrstvu napovedujejo pripravo strategije in akcijskega načrta za celovito upravljanje z bobrom, vključno z ukrepi za zaščito premoženja in večjo družbeno sprejemanje te živali. Kdaj bo dokument dokončan, za zdaj še ni znano.
