Prehod v energetsko učinkovito mobilnost je priložnost: za gospodarstvo, okolje in kakovost življenja. Vendar bo zahteval sodelovanje – občin, podjetij, države in državljanov.
Mobilnost poganja sodobno družbo – omogoča dostop do dela, izobraževanja, blaga in storitev. A hkrati transportni sektor povzroča velik delež porabe energije in emisij toplogrednih plinov. Če želimo doseči podnebne cilje, energetsko učinkovitost in boljšo kakovost življenja, je ključno, da prometno politiko in prakse preoblikujemo v smeri učinkovite rabe energije. Ne gre zgolj za zamenjavo motorjev z notranjim izgorevanjem z električnimi vozili, temveč za spremembo navad, infrastrukture in sistemskih okvirov.
Dejstva: koliko energije gre v mobilnost?
Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) je transport odgovoren za skoraj 30 odstotkov končne porabe energije v EU, pri čemer je 95 odstotkov te energije še vedno fosilnega izvora. Globalno gledano, transport predstavlja 24 odstotkov svetovnega povpraševanja po energiji, mestna mobilnost pa ustvari kar 40 odstotkov emisij v urbanih območjih.
V Sloveniji je slika še bolj skrb vzbujajoča: promet je odgovoren za kar 33 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ta delež pa se je med letoma 1986 in 2019 skoraj potrojil. Glavni vir je cestni promet, zlasti osebni avtomobili, ki jih Slovenci množično uporabljamo za dnevne poti na delo. Z razširitvijo elektrifikacije na ogrevanje in mobilnost pa se energijske potrebe še povečujejo. Po napovedih bo že v nekaj letih mobilnost (vključno z električnimi vozili) eden večjih odjemalcev elektrike.
Učinkovitost na prvem mestu
EU s svojo Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost načrtuje 90-odstotno zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, s konkretnimi cilji že do leta 2030. Zeleni dogovor in načela energetske učinkovitosti postavljajo jasna izhodišča za spremembe.
Slovenija je v svojem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zapisala cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 35 odstotkov do leta 2030. A brez pomembnih premikov na področju mobilnosti tega cilja ne bo mogoče doseči.
Učinkovita mobilnost ni zgolj uporaba električnih vozil. Gre za celovit sistemski pristop, ki vključuje prehod na javni prevoz in njegovo nadgradnjo, spodbujanje aktivne mobilnosti (hoja, kolo), digitalizacijo in optimizacijo poti, souporabo vozil, koles, skirojev, zmanjševanje potrebe po potovanju (delo od doma, digitalna orodja), pametno urbanistično načrtovanje, ki zmanjšuje dolge razdalje, in uporabo obnovljivih virov za pogon (elektrika iz sonca, vodik).
Cilj je porabiti čim manj energije za isti ali boljši učinek mobilnosti.
Lokalna infrastruktura – hrbtenica sprememb
Podjetja so ključni akterji pri oblikovanju trajnostne mobilnosti. Večina prometa v mestih izvira iz dnevnih migracij na delo. Ko podjetja uvajajo trajnostne mobilnostne strategije, imajo koristi tako na ekonomskem kot tudi na okoljskem in kadrovskem področju. Koristi so znižanje stroškov goriva in potnih nalogov, nižje emisije in boljši ugled, zadovoljnejši in bolj zdravi zaposleni in privlačnost za mlade kadre in partnerje.
Brez dobre infrastrukture trajnostne mobilnosti ni. Mestna središča morajo postati varno okolje za hojo in kolesarjenje, dobro povezana z javnim prevozom in dostopna za e-vozila in mikromobilnost. Pametna mesta že uvajajo rešitve. Velja pa poudariti, da štejejo vsak korak, vsako potovanje z vlakom namesto z letalom, vsak delovni dan na daljavo, vsako kolesarjenje namesto vožnje in vsak skupinski prevoz namesto samega voznika.
Slovenija ima na voljo znanje, izkušnje in primere dobre prakse – zdaj je čas, da jih razširimo in nadgradimo.
Učinkovita raba energije v mobilnosti: prihodnost, ki jo moramo speljati pravočasno
Jure Kotar
Prehod v energetsko učinkovito mobilnost je priložnost: za gospodarstvo, okolje in kakovost življenja. Vendar bo zahteval sodelovanje – občin, podjetij, države in državljanov.
Mobilnost poganja sodobno družbo – omogoča dostop do dela, izobraževanja, blaga in storitev. A hkrati transportni sektor povzroča velik delež porabe energije in emisij toplogrednih plinov. Če želimo doseči podnebne cilje, energetsko učinkovitost in boljšo kakovost življenja, je ključno, da prometno politiko in prakse preoblikujemo v smeri učinkovite rabe energije. Ne gre zgolj za zamenjavo motorjev z notranjim izgorevanjem z električnimi vozili, temveč za spremembo navad, infrastrukture in sistemskih okvirov.
Dejstva: koliko energije gre v mobilnost?
Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) je transport odgovoren za skoraj 30 odstotkov končne porabe energije v EU, pri čemer je 95 odstotkov te energije še vedno fosilnega izvora. Globalno gledano, transport predstavlja 24 odstotkov svetovnega povpraševanja po energiji, mestna mobilnost pa ustvari kar 40 odstotkov emisij v urbanih območjih.
V Sloveniji je slika še bolj skrb vzbujajoča: promet je odgovoren za kar 33 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ta delež pa se je med letoma 1986 in 2019 skoraj potrojil. Glavni vir je cestni promet, zlasti osebni avtomobili, ki jih Slovenci množično uporabljamo za dnevne poti na delo. Z razširitvijo elektrifikacije na ogrevanje in mobilnost pa se energijske potrebe še povečujejo. Po napovedih bo že v nekaj letih mobilnost (vključno z električnimi vozili) eden večjih odjemalcev elektrike.
Učinkovitost na prvem mestu
EU s svojo Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost načrtuje 90-odstotno zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, s konkretnimi cilji že do leta 2030. Zeleni dogovor in načela energetske učinkovitosti postavljajo jasna izhodišča za spremembe.
Slovenija je v svojem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) zapisala cilj izboljšanja energetske učinkovitosti za 35 odstotkov do leta 2030. A brez pomembnih premikov na področju mobilnosti tega cilja ne bo mogoče doseči.
Učinkovita mobilnost ni zgolj uporaba električnih vozil. Gre za celovit sistemski pristop, ki vključuje prehod na javni prevoz in njegovo nadgradnjo, spodbujanje aktivne mobilnosti (hoja, kolo), digitalizacijo in optimizacijo poti, souporabo vozil, koles, skirojev, zmanjševanje potrebe po potovanju (delo od doma, digitalna orodja), pametno urbanistično načrtovanje, ki zmanjšuje dolge razdalje, in uporabo obnovljivih virov za pogon (elektrika iz sonca, vodik).
Cilj je porabiti čim manj energije za isti ali boljši učinek mobilnosti.
Lokalna infrastruktura – hrbtenica sprememb
Podjetja so ključni akterji pri oblikovanju trajnostne mobilnosti. Večina prometa v mestih izvira iz dnevnih migracij na delo. Ko podjetja uvajajo trajnostne mobilnostne strategije, imajo koristi tako na ekonomskem kot tudi na okoljskem in kadrovskem področju. Koristi so znižanje stroškov goriva in potnih nalogov, nižje emisije in boljši ugled, zadovoljnejši in bolj zdravi zaposleni in privlačnost za mlade kadre in partnerje.
Brez dobre infrastrukture trajnostne mobilnosti ni. Mestna središča morajo postati varno okolje za hojo in kolesarjenje, dobro povezana z javnim prevozom in dostopna za e-vozila in mikromobilnost. Pametna mesta že uvajajo rešitve. Velja pa poudariti, da štejejo vsak korak, vsako potovanje z vlakom namesto z letalom, vsak delovni dan na daljavo, vsako kolesarjenje namesto vožnje in vsak skupinski prevoz namesto samega voznika.
Slovenija ima na voljo znanje, izkušnje in primere dobre prakse – zdaj je čas, da jih razširimo in nadgradimo.
🔲
