Največ električne energije, 36 %, so proizvedle hidroelektrarne – Razpoloženje potrošnikov je bilo boljše kot lani
Ko vstopimo v novo leto, je vedno zanimiv tudi pogled nazaj, v leto, ki smo ga pravkar pustili zgodovini. Kajti v zgodovino so s tem stopili tudi podatki, ki so ga zaznamovali. Statistični urad RS (SURS) je za leto 2024 pripravil pregled podatkov z različnih področij: gospodarstvo, okolje in kmetijstvo, prebivalstvo in sociala ter transport in turizem.

Gospodarska rast

V 3. četrtletju 2024 je bila gospodarska rast 1,4-odstotna, enako povečanje so zaznali tudi v obdobju med januarjem in septembrom 2024 v primerjavi z istim obdobjem 2023. Domače povpraševanje se je v primerjavi s predlanskim 3. četrtletjem zmanjšalo za 0,4 %. Na njegov upad so vplivale bruto investicije, vrednost teh se je znižala za 13,6 %. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 %. Najizraziteje so upadle investicije v gradbene objekte, in sicer za 14,5 %, nižje so bile tudi investicije v opremo in stroje (za 2,6 %).

Končna potrošnja se je dvignila za 3,8 %; v okviru te je najbolj zrasla končna potrošnja države (za 9,1 %), okrepili pa sta se tudi potrošnji gospodinjstev (za 1,9 %) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (za 1,8 %). Gospodinjstva so povečala izdatke za trajne, poltrajne dobrine in storitve, medtem ko so jih za netrajne potrošne dobrine (npr. hrano, pijače, oblačila, goriva) nekoliko zmanjšala.
Zunanje povpraševanje (izvoz) se je skupno povečalo za 8,4 %, njegova rast je bila izrazitejša pri blagu (za 9,3 %) kot pri storitvah (za 4,9 %). Zvišala se je tudi vrednost uvoza (za 6,5 %), od tega pri blagu za 6,6 % in pri storitvah za 4,5 %. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP je bil pozitiven in je znašal 1,9 odstotne točke.

Gospodarska klima

Razpoloženje v gospodarstvu je bilo v primerjavi z letom 2023 nekoliko boljše, saj se je vrednost gospodarske klime večino časa gibala nad povprečjem leta 2023. Zaupanje je naraslo pri potrošnikih ter za malenkost tudi v storitvenih in predelovalnih dejavnostih, upadlo pa v gradbeništvu in trgovini.
V primerjavi z dolgoletnim povprečjem 2010–2023 je bilo gibanje gospodarske klime v letu 2024 nekoliko pod tem povprečjem, nihanje kazalnika ni bilo izrazito, ni bilo večjih odstopanj. Tako v Sloveniji kot v Evropski uniji ni bilo izrazitih nihanj gospodarske klime in zaupanja po posameznih področjih dejavnosti, razmere so bile precej umirjene. Proizvodnjo so pestile negotove gospodarske razmere, trgovino konkurenca, gradbeništvo pomanjkanje usposobljenih delavcev, storitvene dejavnosti pa delovne sile na splošno.
Razpoloženje potrošnikov je bilo v povprečju boljše kot leto prej, a še vedno večinoma pod dolgoletnim povprečjem. Do sredine leta je vztrajal trend izboljševanja razpoloženja, nato pa slabšanja. V primerjavi z letom 2023 se je opazno izboljšal kazalnik gibanje cen v zadnjih 12 mesecih – število potrošnikov, ki občuti višje cene, se zmanjšuje. V nasprotju s Slovenijo pa se zaupanje potrošnikov na ravni EU že vse leto krepi.

Število gradbenih dovoljenj upada že od leta 2021, in kot kažejo najnovejši podatki, se ta trend nadaljuje, saj je bilo v prvih desetih mesecih leta 2024 izdanih za 7,6 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe in načrtovanih za 16,6 % manj stanovanj kot v istem obdobju lani.

Med januarjem in koncem septembra 2024 se je skupna vrednost industrijske proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem leto prej znižala za 1,8 %. Najbolj, za 22,3 %, je upadla v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, zvišala pa se je v rudarstvu (11,3 %) in predelovalnih dejavnostih (0,7 %).
Proizvodnja električne energije
Neto proizvodnja električne energije je v obdobju med januarjem in septembrom 2024 znašala 11.738 gigavatnih ur (GWh) in se je v primerjavi z istim obdobjem leta prej povečala za 4 %. Največ električne energije so proizvedle hidroelektrarne (36 %), sledile so jedrska elektrarna (34 %) in termoelektrarne (21 %). Delež proizvodnje v sončnih in vetrnih elektrarnah je bil 8-odstoten.
V primerjavi z istim obdobjem leta 2023 se je najbolj – za dvakrat – povečal delež električne energije, proizvedene v sončnih in vetrnih elektrarnah. Delež električne energije, proizvedene v hidroelektrarnah, se je povečal za 13 %, v termoelektrarnah pa za 3 %. Delež električne energije, proizvedene v jedrski elektrarni, se je zmanjšal za 12 %.
Največjo neto proizvodnjo električne energije so slovenske elektrarne dosegle v juniju (1.517 GWh), najmanjšo pa v aprilu (885 GWh).
Uvoz električne energije je v obdobju med januarjem in septembrom 2024 znašal 7.478 GWh in se je v primerjavi z istim obdobjem predlani povečal za 17 %, medtem ko je izvoz v tem obdobju znašal 9.276 GWh in se je povečal za 16 %.